Spomin (Lojze Grozde, 1)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jutranjica Spomin
Lojze Grozde
Moja pesem (Lojze Grozde)
Viri: Izvir, 1938–1939, stran 144; v: Lojze Grozde, Pesmi in proza, zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, strani 145–146, (COBISS).
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ko se je znočilo
in vse potihnilo,
smo šli skozi vas,
smo peli na glas.
Na oknih slonela
dekleta so zala
in so poslušala
in z nami so pela.
Na oknih cvetele
so cvetke jim bele,
sladko so dehtele!

O, fantje, še veste?
Mar zdaj še kaj greste
pojoč prek vasi,
ko noč se stori?
Mar vam še bedijo
dekleta po vasi,
na oknih slonijo
še vedno kot včasi?

In cvetke še bele
na oknih cvetijo
še vedno dehtijo –
še niso zvenele?

O, fantje, kako je
na vasi sedaj,
še vedno lepo je,
kot bilo nekdaj?

Tu v mestu pusto je,
ker cvetja tu ni,
ker petja tu ni;
pač cvetje tu je
in petje tu je,
le meni se zdi,
da v mestu ga ni,
ker tuje mi je.

O, meni dolgčas
je, fantje, po vas.