Speči Apolon

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sonet obupa Speči Apolon
(Lirika)
Miran Jarc
Sonet konca
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Kadar Apolon strune je prebiral,
je človek onemel, še zver obstala
je krotka, reka tek je zadržala,
ves svet je od lepote tih zamiral.

Iz pesmi šlo je sonce v kri in soke,
razvneta so objela se telesa,
prečaral stvarstvo pesnik je v nebesa,
razpel nad zemljo mavrične oboke ...

Zdaj skrivoma samo še samotar
prisluhne pesmi, kot bi pil napoj
iz reke smrti ... Plašen se zbudi

kot mesečnik: Joj, kakšen je vihar
ves svet pomračil! Nem se vda. Ta boj
bo pogasila le človeška kri.