Sosedove češnje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kamenčki na poti
Marija Kern
Spisano: Sabina Stenovec
Izdano: Gorenjski glas 2007
Viri: Kern, Marija, 2007. Kamenčki na poti. Kranj: Gorenjski glas
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ej, kako so cvetele,
kot neveste bele
ob poti so stale,
z razkošnim se cvetjem bahale.

A kmalu se osulo je cvetje,
še preden prišlo je poletje,
smo otroci zavriskali od sreče:
"Glej ,glej saj so že rdeče!"

Ker bil je prijazen gospodar,
s češenj nas podil ni nikdar.
"Kar v miru se jih najejte,
le ,da dol ne padete ,glejte!"

Potem smo vsak v svojem vrhu sedeli,
igrive pesmice peli,
se smejali ,češnje zobali
in še v košaro jih nabrali.

Gospodar že dolgo v miru počiva,
za svojo dobroto plačilo uživa,
a gospodinja še včasih pred hišo poseda,
zatopljena v spomine po vrtu gleda.

"Oh ,kje so že časi,
ko so se otroci po vasi
bosopeti podili in se zrelih plodov veselili?"

Zdaj trgovina vse leto,
ponuja sadov nešteto,
a tako sladkih se nikjer ne dobi,
kot so jih imele sosedove češnje tri.