Sosed gora/Zvonovi

Zvonovi

Če pa grem na to pot,
saj sama ne pojdem:
z mano gre, kar so videle
moje oči.

Je en veter potegnil
od te onkraj strani,
morda išče prav tebe
med vsemi ljudmi.

Slovo bo jemati
od vseh bolečin,
sem zrasla med njimi,
jih težko pustim.

Tam na limbarski gori
zvonovi pojo,
je četrtek popoldne
pa prav jasno nebo.

Kam gre danes od včeraj,
kam bo danes odšlo,
kje bo včeraj od jutri,
kam zvonovi gredo?

Z mano gre, kar so videle
moje oči,
tam znabiti izvem
čisto nove reči.

Jutri včeraj požira,
veter gre med ljudmi.
Je četrtek popoldne
in na gori zvoni.