Sosed gora/Mračnina

Mračnina

Prišel je, prišel tisti čas,
ko cvete trava mračnica.
Oj kaj ti pravim, Veronika,
ne puščaj srajčke zunaj čez noč,
Zdaj leta mračnina naokrog,
se v tvojo srajco naseli,
ti težko srce naredi
pa boš jokala leto in dan.

Veronika oprala srajčico,
oprala jo je do belega,
do belega ko padan sneg,
dala jo je na vrbo sušit.
Pa se je storil sivi mrak,
prišel je mimo Jelengar,
razpletel ji je kito las,
kot je prišel, tako je odšel.

V jutro vstala Veronika,
zlato sonce pozdravila.
Snela je z vrbe srajčico,
srajco oblekla, zajokala,
jokala se je leto in dan,
oj kaj si storil, Jelengar.
Kako domače mi diši
Ta lepa trava mračnica.