Sonet (Paul Verlaine)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sonet
Paul Verlaine
Izdano: Modra ptica, 1/9 (1930), str. 226
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Gospod, ozri se, glej, kako mi je:
v solzah klečim v veselju neizrečenem,
Tvoj glas blaži me in boli obenem,
a vse je sladko: radost in solze.

V veselju, v solzah drami, kliče me
rog bojni na bojišču vsem ognjenem,
na ščitih angeli v modrem, sneženem
blešče se; klic mi vliva moč v srce.

Zamaknjen sem ... zgrozim se, da izbran
nevreden sem, a Milost je brezbrežna.
Hudo mi je ... srce gori ... Skesan

klečim, čeprav bojazen neizbežna
mi up kali, ki si mi ga odkril,
in dih mi je trepetajoč.