Sonet (Miran Jarc, 2)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Sonet
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Ljubljanski zvon 47/4 (1927), 230
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vsak zase — kakor tipka na klavirju,
ki ji od vekov je določen glas,
enakovreden drugi — vsak od nas
odmeva iz sebe v zboru po vsemirju.

A dva in trije — morda se razzvočje
rezkó zaseče v harmonije slaj ...
Skrivnostni godbenik že ve, zakaj
tesnó v soigre združil nas obroč je.

Brez disonanc, ki vzgibajo gladino
omrtvujočega mirú, kakó
bi igra se razpletala v borenje?

Odkod življenj bi pestrost, ki nam vro
nenehoma? Obrni pa v davnino
spomin: vse je ubrano le zvenenje.