Sonet (Miran Jarc, 1)
Videz
Sonet (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Mirnó te zrem, mirnó prestrezam čas,
ki nama sončen lije skoz zavese.
Vse sence tega dneva naj gubé se
v usmev, ki dahnil ti je na obraz.
če naju bi zastrašil molk globinski
imava lek: saj je odprt klavir.
Lokavo skrije v zvoke se nemir,
sedanjost potají se v čar davninski.
Prosojna, ostroslutna si umetno
ohranjava ubranost zagonetno
in gledava samo drevó v vršišču.
Kot okoprenjena greva h križišču ...
– – – – – – – – – – – – – – – – – –
O, vse je izvotleno to drevó.
Samotno noč polnim s svojo nočjo.