Sonet (Janez Čop)

← Ilirija oživljena.

Sonet. Zbirka Krajnska čbelica (1848). Janez Čop.

Luna. →

Viri:	Digitalna zbirka Mestne knjižnice Kranj
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v  javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen). Delo ni nujno v javni domeni tudi v ZDA. Za dela, objavljena pred letom 1978, se v ZDA upošteva rok preteka avtorskih pravic 31. december 95. leta od datuma stvaritve dela, za dela, objavljena leta 1978 ali pozneje, pa 31. december 70. leta po smrti zadnjega živečega avtorja.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Razumeš jezik véčne porodníce?
Kaj vetric pravi, k rožici otrésa
Rosíco; zarja, ko zlatí nebésa,
Kaj, ko ga kušne, val valov' vodíce?

Kaj žvergolé si neba drôbne tice,
Kaj šum, kér loga vse majè dervésa,
Kaj grôma buč, ki strôp nebéški strésa,
Poméni, kaj bučél sladkà goríca?

Razume vas moj duh, vas mêhke glase,
Leží mi v sercu vaša harmoníja —
Ko jo pa skušam drugim razodéti,

Beséda dôsti blaga kar ne vda sе.
Zato gorí mi v sercu, vre, razbíja!
De drugih ôgenj ta ne more zgréti!