Sonet (Anton Žakelj, 2)
Videz
Sonet Anton Žakelj |
|
Komur še véra v lastno moč ni vzéta
komur še željnost djanja v persih dije,
ta ne obupa, ak krog njega brije
nesreče grôzna piš – vse zlôbe vnéta;
ne mami ga kar nič tetív napéta,
ki na-nji se zavistna strela vije,
čakaje, da mu serca up razbije;
in v mar mu ni vragóv hudoba kléta.
Junaško bije strastni boj življenja,
ak ravno čêlu skane vroča sraga
od znoja nezrekljivih nuj rojena.
In premagavec stoji iz terpljenja,
znajoč, da ves težave hrup premaga
moč moža z djanjo-željnostjo združena.