Sonet (Anton Žakelj, 1)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Sonet.
Ledinski
Izdano: Ilustrirani glasnik 4/19 (1918)
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Večer. In mir na gorsko plan se zgrinja.
Po poti spe nekdo počasnega koraka;
njegov obraz je mračen — ali plaka?
Ob znamenju zastane mu stopinja.

Miru Kraljice notri je svetinja,
v naročju ji počiva rajsko Dete.
Kot molil potnik bi molitve svete,
strmi ... Morda se težkih dni spominja? —

»Oj duša moja, kam si hrepenela?!
Prehitro so vgasnili tvoji vzori,
prezgodaj boje težke si pričela.

Zatekam k Tebi se, miru Kraljica.
Imaš pokoja zame? Odgovori!
In daj mi novih sil, ti Pomočnica!«