Sončnica nad vrati Hada

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sončnica nad vrati Hada
Table
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Meh, ki pere voljno vato, je podoben pajku.
V kovčke zložimo od polic do lačnih.
Žalost obremenjenih prič, usta rib, ki jim manjka dva centimetra do zraka, ki ima debelino vsaj podplata. Cedimo se. Odcejajo nas naši gnomi. Mi smo polno prevodna keramika. Mi smo izum najbolj blaznih premazov. Naš vonj je okiten. Izumljeni smo zato, da kažemo bunko, srk, vrtinec. Tudi tepih čez žito, kakor kaže. Jaz sem plod sonca. Senca in kamikaza materije. Žgalna daritev revnih. Moje kosti dišijo v skladiščih, zalivajo jih kot zemljo Walterja de Marie. Čuvaj je plašen. Komaj me še prepozna.