Socialistični pravljičar: Slepci in slon.

Socialistični pravljičar: Slepci in slon

Izdano:	Proletarec, Chicago, 1908.
Viri:	Proletarec, 1908, št. 27.
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Slepci in slon. V deželi Hindostam se je zmenilo šest slepcev, da izrečejo svojo sodbo o slonu.

»Dobro ga pretipljimo«, pravi eden, »in potem doženimo komu je vendar podoben ta stvor, ki mu pravijo slon.«

Rečeno, storjeno. Pred slepci je stal slon in prvi se počasi bliža živali. Tik slona se pa spotakne omahne in prileti z vso močjo z glavo ob slonov vamp.

»Joj!« zajavka prestrašeni slepec »slon je ravno tak kakor zid.«

Pristopi drugi slepec in prime slona za štrlečo kost. »Oho!« pravi začuden. »Tukaj je nekaj ogroklega, trdega, gladkega in zelo osrega na koncu. Jaz bi rekel da je slon podoben bodalu.«

Pride tretji in zgrabi za slonov rilec. »Nikakor ne« — protestuje energično slepec — »slon ni podoben ne zidu ne bodalu. Po tem, kar imam jaz v rokah, sodim, da je slon podoben kači.«

Četrti slepec pristopi in vjame slona za nogo. Dolgo jo tiplje od parkljev do kolena. »Kaj bi to moglo biti?« vpraša sam pri sebi. Končno reče: »Aha slon je kakor drevo.«

Na vrsti je peti slepec. Ta prime slona za uho in jezno pravi svojim tovarišem: »Tudi najbolj slep človek bi moral uganiti, kaj je to. Jaz sem do cela prepričan, da slon je podoben pahljači.«

Zdaj pristopi zadnji slepec. Počasi dotiplje slonov rep. »Kaj?« prične srdito, držeč vroki rep, — »zid? bodalo? kača? drevo? pahljača? Vi ste menda vsi dvakrat slepi! Moja sodba je, da slon je podoben špagi.

Nastal je vroč prepir. Vsak je trdil svoje in utemeljeval svojo sodbo o slonu. Posamezno je imel vsak prav, toda skupno so se naravno motili. Nazadnje vsak tudi sam sebi ni več vrjel in slepci so se razišli v dvomih, v kakršnih so bili peprej.

Kaj nas uči ta pravljica? Približno tako sodijo nezavedni ljudje o današnjem družabnem sistemu. Vsak trdi svoje, vsak pravi, da ima prav a vsak je tako duševno slep, da ne vidi gorostasne zmote v kteri tava.