To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
V izbi za mizo sloni
mati in dete v naročju,
slika brezupnih dni:
»Pij, dete, pij,
četudi srčno kri,
kaj življenje materi,
če ne živiš ti.«
Sneg naletava,
na okno trka glad.
Od zunaj pesem doni,
v spremstvu težkih korakov
iz temnih predmestij
prihaja glad:
šum strojev buči, valovi,
narašča kakor vihar
in onemi:
človeka ni.
Sneg naletava – – –
Naprej, naprej!
Glave se v kolobarjih vrte
kakor šarast vrtiljak –
naprej, nazaj, kdo ve kam,
samo, da drči naprej —
Naprej sence v brezdanjost hite,
rek tokovi se usuše
in ostane le suha planjava,
na njej sneg se beli v pramenih
kakor ostanki kosti.
Sneg naletava.
Beli možje hite,
v koščenih rokah jim molitve dela brne
kot nabrušeni noži tolažbe.
Hite, da zaustavijo tok krvi
in zunaj sneži, sneži –
Sneg naletava,
na okno trka glad.
Beli možje hite
kakor požar skozi noč,
a tok krvi se ne osuši.
Sneg naletava –
Beli možje so kakor v plašč
mrtvaški ogrnjena beda,
ki prihaja z rožljanjem kosti:
gorje mu, ki ga zajame
v svoje pesti,
sneg naletava.
Črn krokar se spreletava
v prostem ozračju, zanj ni vezi.
Če zajame ga glad
si ne išče, kjer ni!
A mrhovina smrdi,
dokler ne ostanejo bele kosti.
Sneg naletava.
Beda ima vdrte oči
in koščen obraz in kosti
se ji komaj v sklepih drže,
njen plašč je iz vetra
in ko ga ogrne včasih, blazni
srd ji srši iz oči, dokler ne prebije
oklepa zlata, ki jo redi –
Sneg naletava.
Pa saj tam zunaj sneži,
sneži, na belo planjavo
padajo drobno kosmi
in se stiskajo k nji
kakor dete k materi –
Za mizo sloni pa mati
in dete v njenem naročju
drhti –
