Slovo (Lojze Grozde)

← Na Barju (Lojze Grozde)

Slovo Lojze Grozde

Utrinek (Lojze Grozde, 2) →

Viri:	Izvir, 1938–1939, stran 220; v: Lojze Grozde, Pesmi in proza, zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, stran 180, (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Mlad fant je šel čez polje,
kjer žito je zlato zorelo
in v vetriču lahno šumelo
kot zlatorumeno morje.

Med njivami šel je bolan
in pesem je tožno zapel
in glas mu je čudno drhtel,
ko pel je, kako mu je vdan.

Oj kdo te bo ljubil, polje,
kdo tvoje skrivnosti bo umel,
kdo pesmice tebi po pel –
po mene, glej, smrt bela gre...