Slovo (Janko Kersnik)

Pri beli cesti pod goro
Lesen je križec stal;
Sinoči tamkaj sem slovo
Od ljubice jemal.

Kaj boš, kaj boš jokala se?
Saj veš, da moram preč;
Glej, to nepremenljivo je,
Ne bo nazaj me več.

Nikar, nikar ne povprašuj,
Kaj žene me naprej;
Nikar, nikar ne preiskuj,
V planinski raj poglej!

Tam gori lipe tri stoje,
Pod njimi vir šumi;
Glej, tam se reveži rode,
Glej, tam moj rod živi.

In ti ne veš, kako gorje
Vpogiblje mu glavo;
In ti ne veš, kako grenke
Solzice tam teko.

Zato nikar ne povprašuj,
Kaj žene me naprej;
Zato nikar ne prejokuj,
Planinski raj poglej!

Janko.