To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
od čast. gosp. J. Grašič-a, c. k. profesorja na gimnazii Celjski.
Tiho pričakuje vsa narava temno noč.
Kadar u zahodu zlato solnčice zahaja.
Pa serce u grudih nam omamlja skrita moč,
dviga kviško kviško do nebeškega je raja;
in kdor sence iskal prej pod hrastom ond širokom,
se ozera zdaj na hribe zlate tužnim okom.
Gledam, stari može, solznimi i Te očmí,
Ah! ker Te, dragi oče, prijatelj zapustiti
čas nemili in natvore zakon mi velí;
preje pa, ko se od otca hočem še ločiti,
molim te, prepevaj ti moža, prijazna Vilo!
Napni mične svoje strune, jih prebíraj milo.
Den pomladni vabi u zeleni mene log!
Tù donijo brezštevilnih pevcov zbrani kori;
slušam, slišim: „Blagor, ki mu dal je Bog
takovega brodnika po vihrajočem morji.
Ki razumom obveslaje skalo, oku skríto,
svoje vse pripelje u deželo mirovito!“
„Srečen, ki se Scili in Karibdi ognil je,
srečniši, sirenskega ki glasa ne posluša:
Zašel je na potu, vse zgubil Odisej vže,
gluha vendar zapeljivem petju njega duša.
Brodi po darilo k Hesperidnem zlatem kraju,
brodi, blažen zupustivši nas, prot večnem raju!“
„Z Bogom!“ jednoglasno kliče Tebi tužni zbor
u življenji verno obdajoče Te mladine;
ako ravno bodeš v miru nas zapustil skor,
serca pak hvaležnega spomin nikolj ne mine; –
vejico posadim na predrago mu gomilo,
slavulj pel po Tebi bode ondi pesem milo. –
