Slovo (Glas osemnajste)
Videz
Slovo Neznani avtor |
|
Tam v hišici mali stara mati bedi
ob oknu in solze si briše.
Oh, kje se njen sinko zlati mudi,
da ni ga domov in ne piše.
Prek polja sneženega zgošča se mrak
in burja neusmiljeno piše.
Na poti samotni zamira korak
v gozdu, ki raste kraj hiše.
V daljavi zamolkli začuje se grom
in materi srce zastane.
Sin se je spomnil na njo in na dom,
kliče jo z bojne poljane.
Tam sin ji kliče sred bojnih poljan,
se zrušil sred bitke krvave,
z vetrom, ki brije prek snežnih poljan,
pošilja ji zadnje pozdrave.
»Jeni iz X. SNOB. Besedilo je bilo objavljeno v Glasu osemnajste, informacijskem vestniku XVIII. divizije NOV in POJ, 1. I, št. 25, 26. 9. 1944, str. 5.« (Paternu 1987: 179)