Slovesna otvoritev Kadilnikove koče na Golici
| Ustvarjanje strani Slovesna otvoritev Kadilnikove koče na Golici ni avtorja |
ni avtorja
| |||||||||||||
Dasi ni bilo nič kaj kazno vreme, vendar je zvabila slovesna otvoritev Kadilnikove koče, ki se je vršila kar najsijajneje v nedeljo, dne 18. t. m., nad 500 izletnikov na vrh Golice. Prvikrat so se ob tej priliki obilno udeležili planinskega slavja tudi naši bratje onkraj Golice; dospelo jih je do 100 iz vseh krajev Koroške, veselit se z nami vidnega narodnega napredka, izvirajočega iz slovenske turistike. Prisrčno smo jih zato pozdravili z naše strani. Lična koča je bila vsa v zastavah in iznad visokega droga poleg nje je plapolala krasna trobojnica. Ob toliki množici seveda ni bilo vsem prostora v koči, oddahniti so se morali premnogi tudi odzunaj v kakem zatišju. Pri vhodu v kočo je sprejemala goste dražestna gospica Budinkova iz Kranjske gore in pobirala vstopnino; tudi je ponujala slavnostno knjižico, ki jo je spisal v proslavo gospoda Kadilnika gospod dr. Jos. C. Oblak. Za postrežbo pa so neumorno skrbele naše vrle planinke: gospe Minka Ogorelčeva, Jelica Korenčanova in Ida Škofova ter gospice Kokaljeva, Minka Ogorelčeva in Tičarjeva. Pridna in hitra točaja sta bila gg. Ivan Ogorelec in Ivan Korenčan. Veliko posla je imela tudi trudoljubiva gospica Pavla Tominškova z razpečavanjem razglednic. Bodi vsem prisrčna zahvala za plemenito požrtvovalnost!
Po sv. maši, ki jo je opravil društveni odbornik gosp. Ivan Mlakar zunaj koče ob petju izbranih pevcev, je načelnik osrednjega društva, gospod prof. Fr. Orožen, govoril nastopni slavnosti govor:
|
»Tam dol ljudje prebivajo, |
S temi besedami rodoljubnega pesnika Potočnika nas je vabila sloveča Golica na poset, da se divimo z nje razsežnemu razgledu po starodavnem Korotanu, po divnem Štajerskem, čudesnem Kranjskem in slikovitem Primorskem. Dasi nižja od mogočnih sosedov, se je vendar prikupila tudi širšemu občinstvu ne le zbok prekrasnega razgleda, ampak tudi po svoji prelepi cvetani.
Na tem vrhu nam je postavila naša podružnica za Kranjskogorski okraj lep planinski dom kot dostojen spomenik nestorju slovenskih planincev in pokrovitelju Slov. plan. društva. Gosp. France Kadilnik je nestor slovenskih planincev, najstarejši slovenski planinec. Zanimal se je za slovenske planine in za turistiko sploh že pred 50 leti v dobi, ko še domačini niso poznali biserov, ki dičijo domača tla. Spoznal sem tega moža pred malone 30 leti ob Janežičevi slavnosti na Janežičevem domu v bližnjih Lešah na Koroškem. Bil sem še dijak in sem se s svojimi tovariši zelo čudil Kadilniku, ko nam je pripovedoval o svojih potovanji!? in nam razkazoval razne hribe, po katerih je hodil. Kadilnik pa je vzbudil v Slovencih zanimanje za planinstvo tudi po svojih navdušenih turistiških spisih in je tako tudi začetnik slovenskega turistiškega slovstva.
Kadilnik je pa tudi pokrovitelj našemu društvu in planinstvu sploh. Z velikim veseljem je pozdravil ustanovitev našega društva, ki ga je tudi izvolilo za svojega častnega člana. Našemu društvu je od početka kot mentor in mecen, kot svetovalec in radodaren podpornik stal na strani. Nas obdaja njegovo stremljenje z občudovanjem in hvaležnostjo in nam služi v najlepši zgled. Vedno se bodo slovenski planinci z velikim spoštovanjem spominjali njegovih vrlin in vnetega delovanja za naše planinstvo.
Ko danes slovesno otvarjamo Kadilnikovo kočo, bodi na tem mestu izrečena najlepša hvala vsem onim činiteljem, ki so k tej stavbi pripomogli. V prvi vrsti zahvaljujemo vrlo podružnico, ki je v splošno zadovoljnost dovršila to stavbo. Lepa hvala tudi graditelju g. Janši in vsem podpornikom nove koče! Pred vsem zahvaljujemo rodoljubne gospe Ogorelčevo, Korenčanovo in Škofovo in rodoljubkinje iz Kranjskogorskega okraja za tako izvrstno uspelo sodelovanje.
V društvenem imenu prav srčno pozdravljam vse udeležnike današnje slavnosti, zlasti vrle Korošce, ki so prihiteli, da se z nami radujejo srečno uspelega dela. Nova planinska koča pa uspešno kljubuj vsem viharjem in pričaj še poznim rodovom o slovenski hvaležnosti našemu dičnemu Kadilniku, kateremu kličem iskren trikraten »živel«! —
Zbrano občinstvo se je navdušeno odzvalo.
Gosp. dr. Fr. Tominšek, načelnikov namestnik, je po tem govoru sporočil zbranim planincem pozdrav in zahvalo g. Franceta Kadilnika ter izročil njegov dar Kranjskogorski podružnici. Potem je govornik prisrčno pozdravil vse udeležnike slavnosti, posebno vrle domačine in zavedne koroške brate, ter poudaril veliki pomen Kadilnikove koče za našo narodno stvar, ki ji je Slovensko planinsko društvo najtrdnejša opora, najrealnejša pospešiteljica. — Nato se je odzval v imenu koroških Slovencev g. Ekar iz Celovca. Krepko je naglašal pomen planinstva za Slovence in zahvalil Slov. plan. društvo, da je postavilo krasno novo stavbo prav na vrhu Golice, kjer je najlepše mesto za bratske sestanke. — V imenu bosenskih Slovencev je pozdravil gosp. Bergant iz Sarajeva delovanje Slov. plan. društva. — Gosp. Hočevar iz Trsta je v imenu Tržaške podružnice sporočil pozdravila starosti slovenskih turistov,gospodu Kadilniku. — Gosp. dr. Janko Vilfan iz Radovljice je slavil odbor Kranjskogorske podružnice, ki je postavila novo kočo na tako važnem kraju in s tem izvršila zaslužno narodno delo.
Gosp. Kunaver z Jesenic se je nato v imenu Kranjskogorske podružnice iskreno zahvalil za udeležbo in prisrčno pozdravil vse navzočne.
Zbrano občinstvo je navdušeno odzdravljalo in pritrjevalo.
Ob živahni zabavi je pela harmonika, je pel planinski rog, so peli pevski zbori. Najlepši zbor so imeli koroški domoljubi, ki jih je vse občudovalo zaradi prekrasnega petja. Navdušil pa je posebno tudi govor gospoda župana Kobentarja iz Št. Jakoba v Rožu, kateremu je odgovoril gospod profesor Iv. Macher.
Ob slovesu pa se je izrekla še marsikatera krepka beseda in navdušena zdravica v izpodbudo planincem, ki niso imeli, žal, ta dan dokaj užitka z razgledom, pač pa najlepšo priliko, da so se še bolj navdušili za pravo narodno delo ob kranjsko-koroški meji. Na svidenje ob jasnejših dnevih!