Pojdi na vsebino

Slovenskim poslancam v prevdark

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Slovenskim poslancam v prevdark
anonimno
Podpisano s -č.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 50 (13.12.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Levíca na deržavnim zboru v Kromerižu je napravila načert, v kterim si prihodnje avstrijansko cesarstvo iz 5 deržavic obstoječe misli, in se nadja, de bi se po tem sostavku vsim narodam pravíca zgodila. Nočemo za zdej še tajiti, de nje misel ni dobra, ali to pa moramo rêči, de nje neznanost v deželoznanstvu je grozno velika, kar Koroško deželo, Gorico in Istrijo zadene.

Slovencam na Koroškim pripustimo, de bojo slovensko mejo ji bolj na tanjko razložili, akoravno zamolčati ne moremo, de ni ravno lahka reč, na Koroškim gotovo mejo med Slovenci in Nemci odločiti. ‒

En del Goriške kresije pridruži gori imenovana levíca Krajnski deželi, drugi del pa Laham. Ubogi Slovani! zmirej vas bojo prašati mogli: „Kteri kotiček je vaš, ktera zemlja je vaša lastna?“ Veči del prebivavcov kantona Stariga Grada je po jeziku, navadah in obleki pràv kakor Krajnski narod; morebiti jih je tukej komej deset, ki laško umejo. V Voloskim kantonu se govori laški jezik v 4 tergih, pa tudi ne kakor poglavni, narodni jezik, temuč le zavoljo kupčíje i. t. d. V kantonu Beljaškim je jih med 100 komej 30, ki razume laški jezik. Od druzih krajev Istrije nočem govoriti. Od kod tedej pride, de hočete naše ljudstvo, ki Slovenijo, Novíce, Danico in Zoro bêre, Laham prišteti? ‒ naše dobro ljudstvo, ki od Milane in Benetk clo nič ne vé, od Ljubljane, Reke in Zagreba pa vse? ‒ naše ljudstvo, ki zmirej praša, kako gre banu Jelačiču, kdaj pride ban Jelačič ? ‒ ‒ Ne motimo se, od kod veter vleče, ki nas hoče med Lahe zanêsti! Presilni Italijani, poslanci gosp. Defranceschi, Fachinetti in njih tovarši nam hočejo našo narodnost vzeti ‒ pa vi drugi poslanci, kterim pravica veljá, ne dovolite v to! Tudi na ministra Stadiona, ki iz lastne skušnje razmere med Slovenci in Lahi dobro pozná, se zanesemo, de se narod naš ne bo zatiral. Res je sicer, de v južni in srednji Istríi laški jezik, laške navade, laško življenje zdej prevladuje ‒ ali množici ptujih naselivcov se vunder v slovanski deželi ne bo prednost dala, zató kér pravijo, de od njih izvira vednost in omikanje, ‒ in Slovenci po deželi bi mogli svoj narod zatajiti in Lahi postati, samo zató kér je nekterim to bolj po volji?!

Poslanci, imemitno reč imaste v narodnih razmerah skleniti. Bodite pravični! Glejte na domače ljudstvo, pa zgodovíno, če hočete po pravici zastran narodnosti skleniti, ne pa na ptujce, ki so se vselili. Če hočete, de se bojo Slovani še zmirej ponemčevali ali polahovali, nam ni bilo treba ustave: to se je že pred ustavo godilo. Ustava nej bo pravica vsim narodam.

Iz Primorja.

‒č.