Slovenskim poslancam v deržavnim zboru!

Slovenskim poslancam v deržavnim zboru! anonimno

Podpisano Vredništvo.

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 45 (8.11.1848)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Strašnih prekucij na Dunaji je konec. Pravična reč je premagala. Gnjezdo madžarske, nemške, laške, francozke in judovske derhali, ki se je bila na Dunaj vtépla in ki je hotla naše cesarstvo razdjati, je Vindišgrêc z združeno armado Jelačičevo raztèrl. Mili Cesar Ferdinand so ukazali, de naj tudi deržavni zbor nepokojno Dunajsko mesto zapustí, de se bojo mogle nove ustavne postave brez zaderžka dokončati, ktere vse ljudstva že tako željno pričakujejo.

Kromomirž, mestice na Marskim, ima tedej po poslednjim ukazu Cesarjevim Betlehem biti, v kterim se bo ustava našiga cesarstva rodila. Predin se pa, gospodje poslanci! v to mestice podaste, poslušajte, kaj slovensko ljudstvo od Vas terja:

1) Delajte pridni ustavo, de bomo kmalo imeli, kar so nam presvitli Cesar terdno obljubili. Čez 3 mesce ste bili na Dunaji ‒ veliko je bilo govorjeniga pa dosihmal malo opravljeniga. Nikar ne pripustite, de bi se v zboru druge rečí kvasile, ki ne segajo v vaše délo. Vaša reč je ustava: to urno napravite, de jo bojo Cesar poterdili in vpeljali. Po nepotrebnih vgovorih (Interpellationen) Vi čas zapravljate, dežela pa drage denarje in nič ne pride naprej.

2) Skerbite, de naše cesarstvo edino in močno vstane; nikar se ne dajte od tiste stranke zapeljati, ki nemškim republikanarjem vedama ali nevedama služi. Močna Avstrija nej bo vsa Vaša skerb!

3) Prizadevajte si take postave napraviti, zoper ktere se po pravici noben stan ne bo mogel pritožiti. Postavno slobodo vsi vsi goreče želimo.

4) Čeravno naj bo slobodnost dana vsaki véri, naj vender bo katoljška véra prednja véra avstrijanske deržave.

5) Zavedite se, de ste slovanskiga rodú. Slován biti, naj Vam bo ponos! Slovani smo poterjeni zvesti steber avstrijanskiga cesarstva in bomo nempremakljivi ostali. Ne pozabíte, de so Vas Slovenci poslali za slovensko ljudstvo se potegovati, ne pa za druge. Če so Vam pa Nemci ljubši od domačiga rodú, recite to odkritoserčno, de bo slovensko ljudstvo vedilo, de niste za-nj. Nikar ne mislite, de nekteri nemškutarji po naših mestih so slovensko ljudstvo — to bi bila grôzna pomota.

6) Ko Vam pa rečemo, de se imate krepko za slovenski narod potegovati, nikar ne mislite, de bi imeli zató sovražniki Nemcov biti. Bog obvari! Dajte zvesto Nemcam, kar Nemcam gré, pa terdno terjajte, de tudi oni Slovencam dajo, kar Slovencam gré. Enakopravnost (Gleichberechtigung) naj bo sveta luč, ki nej vam sveti v vsih vaših naklepih. Noben narod nej druziga ne zatiruje ‒ tako bojo mnogoverstni narodi mirno in prijatelsko živéli kot udje ene glave.

7) Nikdar ne obračajte plajša po vetru; ne hlinite se nekterim levičnikam, ki so po 6. kozopersku očitno pokazali, de so naši sovražniki.

Tako boste pot pravice šli, in cela dežela Vam bo zató hvaležna.

Novíce pa bojo odsihmal vse vaše govore od besede do besede svojim bravcam oznanovale, ki jih boste v zboru govorili, tako de bo celo ljudstvo vedilo, kdo je za-nj kej govoril in kaj de je govoril. Iz tega se bo vsak nar gotovši prepričal, kakošno ceno ima ta ali uni poslanec.

Vredništvo na prošnjo mnogih dopisov; če je tréba, se vam bo po poslalo veliko tavžent podpisov.