Slovenske večernice 1861

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Slovenske večernice
Viri: Slovenske večernice, "Izdala družba Sv. Mohora", Celovec (2. zvezek, 2. natis), 1861: dLib, tudi na http://www.archive.org
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



1. Cerkvica na griču.[uredi]

(Svobodno poleg nemškega izvirnika)

Ksenofon je bil mož žlahtnega rodú in je opŕavljal visoko službo pri cesarju v Carigradu. Njegóvi žení je bilo ime Maríja. Bila sta pobožna zakonska, in Bog jima je dal dva sina. Staršemu sta dala ime Janez, mlajšemu pa Arkadij. Redila sta svoja otroka dobro po šegi žlahtnikov. Skerbno ju je napeljevala pobožna mati na sleherno čednost in pobožno žívljenje. Ko sta odrasla otroka, sklenila sta mož in žena posiati ju v deželo Fenicijo, da bi se tam učila pravdoslovja in kdaj postala prípravna za službo v domovíni. Približal se je dan odhodnje. Ladíja je stala že prípravljena, da bi odrinila od kraja. Oče in mati spremita sina do ladije. Ksenofon reče: Blagoslov Gospodov spremijaj vaju povsod; nikoli naj vaju ne zapusti božja milosti. Solza se mu uterne pri teb besedab in zaleskeče v očeh sivega očela, trese se po vsem životu, njegova žena ne more ne besede govoriti, samo ihtí se in zdiha. Še enkrat pritisne vsakega sina na serce tako kakor da bi ji bilo se za vekomaj od nju ločiti. Na zadnje vendar dobí besede in reče »z Bogom«. In »z Bogom« se je razlegalo sinoma globoko v sercih. Sinova od žalosti ne moreta besedice odgovorití. Molčé gresta na ladijo, in ladija rine od kraja. Oče in mati sta stala se dolgo na bregu kraj morja in sta gledala za sinoma in sinova sta gledala z ladije nazaj po očetu in materi na zemljo, ki se je zmiram dalje odmikala, dokler ní zginila na široki planjavi neízmernega morja. Kedar sta zgubíla suho zemljo izpred oči, gledala sta sina globoko v misli zagreznjena v morje, kako se igrajo vali z valovi. Iz sinje vode je leshetala podoba jutranjega solnca kakor razdrobljeno srebro. Jutro je bilo neizrečeno lepo in krasno. To jima je vlivalo v dušo upanje in razganjalo žalostne mračne misli. Začneta se pogovarjati in z mladencjo žívostjo sta si popisovala prihodnost, katera ju čaka, in sláve, v katerí bosta sijala čez malo let na carskem dvoru in se poganjala za blagor svoje domovine. Alí človek obraca, Bog oberne. Ni še stalo solnce na poldne, kar se privlečejo sivi černi oblaki in pogernejo nebo; viharji začno neznano tuliti, blisk za bliskom šviga iz tmine gostih oblakov in ladija ja plesala po razdraženib valovih. Hujša, vedno hujša je príhajala nevihta, smertna groza je vlívala bledobo vsakemu na lica. »Jomnasta, jomnasta!«  zavpije kormiilnik, »zgubljeni smo, ni ga več rešenja!« Objokana objameta se še enkrat Janez in Arkadíj. »Bog bodi z vami, zapuščeni stariši!« še zdihneta, ozreta sre proti nebu in ladija se pogrezne; potopi se v morsko globino. Hitro kakor blisk zgrabi Janez desko in se izroči v roke božje previdnosti. Ženó ga valovi dalje in dalje in plusnejo ga na večer na pol mertvega na suho, na Feniško zemljo. »O Bog, kje pa sem?« zdihne, ko se na novega zavé. »0 kakšna je bila ta smertna noč iz ktoré sem se zdaj prebudil! Že so me vsega prešinile strahote večnosti, že sem stal pred strašnimi njenimí durmi, pred durnri večnosti, ki so tebe ljubi brat, že zaparte, od kterih je pa mene božja milost nazaj poklícala. Tako mine sláva tega sveta.«  Ves zamišljen gre dalje in hodi ob pustem bregu gor in doli, potem pa poklekne in moli živo ter iz celega serca. Zdaj priplava polna luna, in razsvetlí na vse strani gozdnato okolíco. Kar zaleskeče z višave v sreberni lúči mali turniček neke cerkvice v sredi gozdá, in miloglasno zapoja zvon, kí kliče pobožné očete v puščavi na prepevanje svetíh psalmov. Kakor kiic iz drugega sveta doní to Janezu na ušesa; čudne mislí se mu zbujajo v sercu, groza večnosti prešinja mu kosti. »Gospod« zakliče, »slišal bom tvoj klic. Vídil sem popolnoma nečmernost tega sveta pred smertaimi durmí, popolnoma bodí posvečeno moje novo življenje zveličanju moje duše.« In angelj Gospodov je vodil njegave stopinje šel je za zvonjenjem in lej, sreča ga starček, ki ma krijejo redki lasci sivo glavo in ki mu je častitljivost brati na licu. Ta popraša Janeza: »Kaj pá je vas tako pozno v pusčavo pripeljalo?« — »Res pozno, častitljiví oče!« odgovori mladeneč, »alí zato pa tudi hočem za vekomaj ostatí v puščavi, kajtí usmilíl se me je Gospod, in zato mu bom prepeval čaat in slavo vse svoje žive dni.« Popraša ga zdaj starí mnih: Kdo pa ste vi? Odgovorí mládeneč: »Popotnik, ki me je vihar zanesel v zavelje zveličanja, pa vas prosim v imenu tistega, ki je na križa umerl, da me vzamete med svoje učence.« Dolgo čaša gleda pobožni opát z mírnim očesom mladenča. Temu pa se je koj po govorici poznalo, da so mu besede resna volja in da ima ponižno serce. Prepriča se tega siví opát, pa ga vzame med občino pobožnih bratov. Spoznal je, da čuje nad njim božja roka.

Ali tudi nad njegovim bratom je čula božja roka. Tudi Arkadija so bili pograbili valoví, ali dali so ga nazaj na zapoved tistega, kí ukazuje morju in vetrovom. Tudi Arkadija je zagnalo morje na suho, in ko se je zavedel, zavpil je tudi on iz ravno tistega nagiba, ki je obernil serce njegovega brata: »Poklical si me nazaj, o Gospod, od durí večnosti, in zato te bom hvalil vekomaj. Obudil si me na novo žívljenje, in moji dnevi ne bodo več sužni nečimememu svetu. O brat, ljubi moj brat! oh, nikoli več ne bom vklil tvojega obličja; že stojiš pred prestolom večnega sodnika. Malo malo in tudi jaz bi bil stopil skozi durí večnosti; o to je strašna grozna misel!« Zagrezne se v resnobne misli, páde na kolena in darnue Gospodu novo življenje v živi molitvi in terdnem obetanju. Potem se vsdígne, gre in hodí od kraja do kraja po pušcavah Palestinskih in išče mesta, kjer bi mogel posvečevalí svoje življenje popolnoma Bogu in večnosti. Hodi, hodi in pride po dolgem romanju na pobrežje Feniško. Bil je truden, pa počiva. Bilo je proti večeru, solncé je ravno zahajalo in zlatílo s svojimi žarki bližnjo in daljno okolico. Kar mu zablísne v oči iz srede gozda na griču turniček malé cerkvíce, in zvon zapoje, kí kliče pobožne braté v puščavi na prepevanje svetih psalmov. Čudno, prečudno mu odmeva zvonenje v sercu, začutí, da mu je tukaj konec romanja. Vzdigne se in gre na svetí grič. Pepraša po opatu n lej, príde starček, kí mu kríjejo redki siví lasci častitljivo glavo. On ga popraša: »Kaj vas je pripeljalo v to puščavo?« Mládenec odgovori: »Pobožní oče, popotnik sem, ki me je zanesel víhar na tuje. Imel sem brata, ali njega so mi pogoltnili morskí valoví; mene pa je ohranila božja milost ter me obudila na novo žívljenje, kí ne bode za naprej služilo nečímememu svetu. Prosím vas v imenu Tistega, ki je na krížu umerl, vzemíte me med svoje učence. »Starček sklene roki, oči povzdigne proti nebu in reče: »Utolaži se, sin moj Arkadij1 in hvali Gospoda, ker on je storil čudna dela. Mládeneč se grozno zacudi, češ, od ked vé opát, kako mu je ime. Molčé in poln božje groze gre za sturčkom. On mu odkaže samotne stanovanje v puščavi, pa ga možne podučavati kakor druge puščavnike in ga navajati na čednost in pobožno žívljenje. Ali da ne bi nič .^(Mmtaega kalilo to, kar je svetega, noče nm i«ií)deH- aivcak akrívnosti, kí je bila samo njemu MaM^ zato da bi popolná Inla d«ritev, katero je äiroy«to dvoje mladih serc Yeonemn sebí na


I**


Tldi^o sta bila brata blizo vkape) in nista jQiéiia,::pa zato molila eden za drugega ea iaveli— fiaiqe duse^ Med tem.so pa starisi iíveli neprene«- Jmna T straboin sherbi, ker niso dobili nobenega giasii od IJnbifa ainoT, Čeravno so marljivo popra- J^di in jjudi isvedat posil}alí. Poslali so še enknrt ttiý ayést^ega sltnabnika v Feni<^o, da bi skerbno pbavedal^'^ kaj se je zgodilo s sinoma. Verne se Jndí on in prinese zalostao oznanílo^ da se je poto- pila ladija, na kleri sta se Janez in Arkadíj o4- ^Ijala^ in da se nobedan, kar jih je bito na ladiji, anilttt ni otéL ŽatoYala sta Ksenofon in Maríja po moyjb, $ii vdala sta se v božjo yoljo rekoč: Bog*, lí si Ja dal^ ti si j«i vsel, česóena kodi tvoje ime, > Goapodl Toladila sta eden dmgega z raolŕtv^o m postom, m njíh motttev je segla pred prestol wbaškega kf a|ja. . Lej, ko sta neko.noé in dolgo W moUtvi: čata, ^kleoaejo se jima na zadnje tnidme !eei in Sog jima pošije čudne sanje, okraia ravno ^le^ Senjalo se jima je, da sta. hodila daleč na kl^mfOi gosti tmini, ali tmina je zaoela polabkena /^hfýaU^ pitthajalo je zmirom bolj in boij stetlo*


^


Sdaj pogledifta io viéfta v srédi JdrottulMM pMNMM QospodoVy od kterega je sretloba inviráiti, Éa iŔtth- néh prestola pa v pražni eUdki d piltfiaiiii v rokA svoja sinova, vsa t rajskí svetlobí. Ko st zbadita, čttdita ge, da sta imela oba enake sanje. To ala imela za znamenje bo^, pa sta se napravila na p<Mt na Fomanje v sveto mesto* Tiha otožnost se ju je Jotiia, ko sta stopila na sveto mesto zveličanja; pobožné solze sta točila na grd^u posrednifco ven ; mli nisla dobila, kar U bila rada, nista ga sliáata glasa od IjnUjemh sinor. Vdana t božjo vo^ romala sta dalje in obiskovafai pobožné pui6avnike in samotarce ob potoku Joŕdaňn, ttor jim delila bogaie "darove. Neki dan, ko tako hodita po jutro vík de^ tželah, zabliká se jima tiimicek maie cerkvioe, sa^ ^Itíita da poje zvon, ki je vabil pobožné braté ir poiôavi prepevat svete psalme. Glasovi zvona ja preänejo tako čudno, tako milo, da nista mogta ftié dragega, kakor iti na sveti gríč Boga molit Sreéa ju na potí prijazen starček; redbi hsá so mu kríli úfo glavo, éo paša mu jle visela brada in čMlitlj^ vost ma je obiivala líce. Nagovoŕi ju in rečer „Od kod pa vidva, póboina roňiarja? Kaj je vaju pri-^ peljalo v to puáearo?^ Zdaj zacnela prípovedovaií Ksattofon in njegova žena, da sta imela dva siná, ki sta ju poslala v Penvcí|o uoit se pravdostovjd, éa je pn vstal na morja grozen vtbar, tí je ladíjo polo^ 19 dnová v vodo eagrebel; da jima je pa Bog pOffM dodne sanje, v kterib sfa vidíia sinova v Hibífitó


f^jfiii; iMiM {»red Gospodpyini pr«»lolom v svtím joijMbi^ JeruKal^m^kem ; da sta se na to napravila m pi^ ^k priala v Jer^z^^esft, alí Bista nasIa, éesar sta jiisi^i(|a, pa $ta dalje sla in ^daj se vračata 4 domu íh jna ppii obisfcujeta pobočné brata po puačavi, ter se py^peirocata njíhovim malityaia. Ko je slisal le be- liede pebosni starček^ sklene roki, povadígne oä jMrotí neba in repe prijazno : ^fisenofon in Marí^ j^tolažita se, ni ne zasloii} vajna molitev in. vajm milodarovu Hvalita Gospoda, ker on je storil čudíc ^deli^ Yidíla b^ta svoj* sínova, teda popred koftôajti romanje k sločabnikosa bozjim, petem pa se vemíts ^aj na to mesto, da vama oznaním, kar bi rach yf4\\f^.^ .Zlo sta se zacndíla^ ko sta sliáala tdn i^sede, čes, od kod pac vede v ti pnäcaví, da jima je tak# ime, in polna groze Gospodove poklefcneta, jia bi prej^la bliigosloy od pobožnega opáta. Potea sta romala dalje in ko sta obískak vae pusčavnike, YjpriMja jfta 99 naz9j k cerkyici.

Kp ju aqi^leda pobožní opát, poadravi ju rekoč: ^Qdi^Jta si nekoliko in bodita za danes s tem za- jODyolJRa, kar nam podaja ta pusčava. Ďakigta do obeda^ n^eae kliee|o oprayki do tistíh mal. To rece m odíde* Njíma pa je čadno tripalo serce, ko sta čakala* Pusôava je bila tako taja, pa se jina je yendar nekako tako domáca zdeta. Težko sta prir dakovaía nre obeda. Opát pa je poklícal dva pusča v* BÍka rekoč: „Siná moja, dva gesta visokega ataní i^ dalfi páli občini obilne darove. Panes bota pri


9


prebála in % ntnii oMovala. Yajú sem íasvAHI, dä sa bomo ž ojima vkúp gostilí, ali bodilá daneti pios^o čednega vejenja in berždajta oci, da m pogledata gostéma v obras. Fo sveti pokorsčinl Tama velevam, da ne smeta besedice govorítí, na| se yama gibajo v sercu kakoršnji kolí občiitkf, dokkr ne namignem.^ Nato se (Mrtklonitá mntha ia ^resta z o(Mitom k obedu. Obedvatí so žačeli molcé, toda Marija ni mogla dolgo molóati, pa |e rekla jopata : ^Kako dolgo nama bote, pobožní oče, se a^deržeyali radostne vest? O ko bi vedilí, kako iMčen nama je však trenutek čakanja, gotovo, bi dalje ne molóali in nam povedali od anov.^ Kakor blisk preáine}0 te besede oba mniba, ali spbmnív^i se svete pokorscine, odgaiýala sta serčne čute, kakor da bi bile skosajave. To znotranje l^erčn^ bojevanje ni uslo oéém ^tarega opáta, zato pa reče : j^Ali nisem rekel, da tívalita Gospoda, ki je storii čudne dela. ^Na to namigne starsemu mnihu, da go- vori in reče mu: ^Govori, sín moj, ter oznani čuda Gospódove. Po vej, káko ši prisél na to sveto\nesta?5 Mnih začne govoriti in reče : ^ Vozil sem se'z Ijubim bratom iz Carigrada v Fenicíjo, ali vihar nastane in zakopije v morje mojega brata, meni pa je dal Go-

spod novo življenje, ki .

Vsem so jele pri téh besedab serca glasneje tripati. Ksenofon in Marija sta bila kakor odrevenela in gledala sta mniha v obraz, da bi spoznala v njem AH^bega; siná, Arkajiija je.pa oblijala čez in en


ao


rodej^'ca* Zdaj opát namigne v drugo, ves yná f ko6i Arkadij in objame brata, rekoc :,,0 Tsegamo- goéni Bog, II moj ln*at1^ — V neizrečenem Teaelji 66 vzdignela zdaj Ksenofon in Marija m skociii k Bínoma. Njih radost je bila enaka veseljn syeií- časifa, kí so na svetu ykupaj bili in se najdejo taoH kaj v božjem mestu. Še veče notranje veseije pa je i^bdajalo pobožnega opáta, ko je gledal to ves^ KVidenje sinov in starišev. Vsi so se vždigniH k hvalílí Gospoda, člgar pota so cudne in* čigar milost je brezkoncna. Prešinjena od svete radosti in ginjent od pobožnosti sinov, skleneta tudi Ksencíon in ]Mb- Tija vra vňatí se po njih izgiedu. Predala sta vse svoje bogato imetje in vse porazdelíla med uboge, pa sta zapustila svet za vselej in slúžila Oospodu po«  raznib samostanih v veliki svetosti do srečne smertí^ In cerkev še dan današnji obhaja njun spomin in ji šteje med svetnike.


Smert Ludovika XVI., kralja francoskega.[uredi]

Po merti Ludovíka XV. postane njegov unuk^ Ludovik XYI. 10. mája 1774. leta kralj Fraiieoski.( Oženjen je bil z avstrijansko nadvojvodinjo Mar^

Aitloitijo. Bil je posten človek in na) boj^sí Imeá^


ndi princov svojegt rodu. Htel je na Fmncoskem it^ljsati to, kar so njegovi predniki vedoc ali ne wdoe, hoteo ali ne hoteč alabega storili* AU te K>praye sío bile nekterim velíkašem zoperne ; zato PO pa suntali in podpihovalí Ijudstvo proti kraijii* račas so se bili spuntali severni Amerikanci zopor ^ngleze m so hteli sami svoji postatí* NapraviU so odi Francoskega kraija Ludovika, da je sial Afne^ íkancom na pomoč. To pa je Franeoski deželi SBvdalo mnogo stroska in navlekio spet mnogfo M^ Ifov med tem, ko je komaj magala toliko denarja ^knp spraviti, da bi za prejsne staré dolgove obŕesti itodevala Zraven tega so se pa se tistí Francozi, (i so se za Ameríkanee vojskovali, navzeli eodnih Inierikanskih svobodnib misií, ki so se prijele zlasti lovejsíh dvorsbíh plemičev ali žiabtnikov. Ti so iteli, da se taká svoboda tudi na Franeoskem udo*^ Mci, to pa naj vec zato, da bt zabavijali in kljabo- raii starísim plemenitaiem, ker ti so bili zato, da rse pri starem ostane. NezadoToIjnim se tudi pri* iruzi nemími vojvoda Orleánski. Da bi se tieríavni iobodki poravnaK, svetuje minister Neker kraljn, h pokliáe narodni zber. Zbor se je soáel 5. mqa [ 780. leta, pa je začel vse po svoje ravn»ti« L^» [70^^, 21. jnaija je vidil Ludovik, da je v nevar«- iosti, pa je zato pobegnil iz Pariza. Toda vjeli so fa in spet naza) prspeljalt, ter ga primerali, da je letorátl vse, kar je zbor skianil. Ali tisU, kí so AiUi z voývodom Qrieanakini^ niso bili 9 tem zado**


it


vdljní, bteli so kraija pahniti k vladarskega prestol Prignalí so tako daleč, da je bilo kraijestvo odprac IjoDO, da je vládal národní zbor. Vso oblast sta imela v pestéh grozni Marat in áe grozni Robespierre, ki sla bila čisto brez človeákej serca. Vedia sta se tako grozovíto, da poslenei človeka ni bilo vec prestatí na Francoskem. Ludo^ je bil popolnoma v oblastí grozovitnežev. Zapei 60 ga in pastíli so mu samo to tolažbo, da je smi ojegova družina pri njem v ječi bití. Alí^še tolažba ní bila čtsta, se to so mu kaliií, ker so dali za stražo mnogo oficírjev in vradaikov, ki bili noč in dan blizo njega, ki so se med nJ4 in njegove rivali se clo tíste redke kratí, ko mu bilo dovolene na čisto sapo na dvoriace iti, in nu tudí po noci niso dali mira, boje se, da bi jia ne léA^ Tožilí so ga, da je izdajavec národa, ker je zapravljal základe domovine, ker je stregel po svobodi Prancoske dežele in dn^e vladarje klical na vojsko proti Francozom, in se veô drogega. Kralj' se je zagovarjal po vsi svoji močí, ali zastonj je terdil, da on tega ni kriv, česar ga dolžé, zastonj je dokazovalo celo več njegovth sovražníkov, da ni on, da so le lyegovi ministri kriví, da je dežela tako obožala, in da Ludovik ni nikakor kriv tegá, da so tuji vladarji Francoze z vojsko napadli. Vse ni nič pomagalo. Kriv je moral bití kralj, ker so oni tako hleli. Izročili so ga sodbi. Trije možje so ga zagovarjali, ali tdi ni htel nobeden poslusab*.


|vvoKéljni $0 BA Tse préterge gnáli^ mj se pred !» Be dá obsodi. Bilo jih je 721, ki so ga obsojevali. jimk je svoje Hmenje, svojo obsodÍM> izrekel in 400 k je izreklo, da mora amreti, dnijifih 321 pa, da > zapre in prežene iz dežele. Se so se v drugo Inrali in sodili, in 26 sodnikov je bilo reč za smert akor pa za ječo in pregnmje* Ľmgo jirtro mu pnese obsodbo minister Garat, bere mu jo in pri esedah : ^^Narodni zbor je sklenil, da je Lndovik ppet, zadnji kralj Francoski, kriv zarote proti robodí národa in hndobnega napadá deržavne var^ DSti^9 rece Ludovik z ginjením glasom : ^Tega pa d^ nikoli nisem bil izdajavec, yselej sem imel le irbre namene in želeMe to, kar bi bilo za Ijadstvo iý boljáe.^

Zdaj poprosí, da bi mu dal narodni zbor tri |ii odioga, preden ga nmorijo ; prosi, da hi Tzeli i njega uradnike, ki so ga strážili, prosí, da bi. jegóve družine ne imeli dolgo, zaperte, ampak da í jo kmalo ječe resili in dali odpeljatí na tisti kraj, amor si želi priti; prosi, da bi mu poslali spoveď^ ika £dgewortba. Vse mu je bilo dovoljeno, samo (lloga ni dobil. Spovedníka mu je straža pripeljala, i pred je moral iti pred komisarje, potem se le kralju^ Ž njim se je pogovarjal nekoliko čaša, ikier je dobil toliko moci, da bi se lahko poslovil svojo družine. Pripeljejo k njemu v sobo kraljico I dva otroka in njegovo sestre, princezinjo Eiiza^ ito. Kar se je zdaj med ujimi godilo, to se ne dtf


I

mkakor popisatí, jesik ja praslab, da bi megi\ izreci, isgovOTíti to) kar se le €|ititi more. HeméM hriikwAi in tožaye so morale obhajati kralja, njegii kí je bil vnuk tolíko kraljenr ; njega, kí je Úl rojei aa kraljevski pestol ; njega, kí g« je národ se prel krakkím tako alo Ijubil, ki je bil pa zdaj kalor kiÉ hndobnež obsojen na smmt pod rabeijnovími rokfflá Vendar ni ga zapustila zavednost, bil je miren íl pokojen* Teda nesrečna žena se ni mogla íderža od žalosti, od britkosti ji je serce pokalo ; zgrcidií| se je in vajjala obupoyajooa po tleh, tolkla si in v dusni brídkosti klicala Boga, da bi se usmíU da bi se masčevaL OUroka sta jokata in se oklep oéetu okolí nog, in zvesia sestra je zdikala žalosti. Zdaj vdari ura ločítve in z nová presii vsakema serce neízmerna žalost in bolečina. enkrať se objaaiejo, se enkrat, se zadnjikrat poljabijo in potem se ločijo za vselej* Kralj gledal molčé doigo čaša pred se na tla, potem globoko zdtbne in reče po tiho: ^To so bili str treuntki !^

Še eno noč je imel spati na zemlji, in spal jij kakor spíjo samo praviční. Zbndil se je ob peti ná Ikržal se je resno, bil pa je vendar le miren i^ poÉojne duše, kakor praví kristjan. Vera mu n dnjala tolažbo, hotel je se prejeti sveto obhajiid Zato reče spovedník komísarjem, da se pripraví vsij kar je za to potrebne iz kake cerkve ; ali komiaarj M se bidi in obotavljali^ balí so se ti hudobneil


m


|»r bi se nm ne dala %aka hostija wtnipl^a ; . toda ^avik ní bil tako niekih misii, da bi aam aebi Hivdal. Spovedník dovolí, da komiserji semi bos^ío ^akarbijo; potem bere avelo mäso in podarí kralju [rub nebeaki. Z veliko pobožoostjo se je obhajal D živeľ je sdaj že bolj na unem, kakor na tem svetu«  )koU devete ure príde ledení hadobnež Santerre, peneral národne stráže, v sobo b kralju povedat, la ga ima peljati na morisče. Le se malo minút je lil s spovedníkom sam, potem pa reče: „Prípravljen lem^j in sel je mirne duše smerti naproti. Še enkrat mporočí svojo dražino komisarjem in boče se losloviU 8 spovedníkom, ali ta mu reče: moje lomoci se ni kraj, spremil vas bodem do zadnjega renutka. Odpeljaii so ga zdaj v kočiji na terg Ludov^'kaXIYs, kjer so bili na podlagi razbitega kipa nertvaski oder postavili.

Na zlo prostornem tergu je že čakala nestevilna množica Ijudí. Vsi so nekako groze presinjeni vpí- rali oci na mertvaskí oder, ali nobenemu ni bUo í)ratí usmiljenja na licu, brala se jím je le zloradost B kervohlepnost. 20.000 národnih strážnikov je rtalo oroženíh po tergu in kanoní s kertačamí nabiti \o stali obernjeni proti odrú ; okolí odra pa je bila postavljena truma konjikov, bi jim je zapovedoval lečloveski Santerre. Kočija s kraijem se je počasí iribliževala, za . njim v drugi kočiji se je peljal ijegov spovedník in nekaj oficirjev. Ko se kra^ la mesto prípelje in íz kočije stopí, reče : ;,Tukaj


19


imo^« Rabelj {nristopi, kralj sam mn pomaga, se slaiiti. Ozre se še enkrat po Ijodstvu, osre se na kraljevsko palačo svojih prednikov, na svojo lastno palačo, kjer je nekdaj tako srečno kraljeyal. Zdaj mu rabelj lase odstriže in mu hóoe roke zvezati. Nevoljno se umakne kralj, alí spovedník mu reče: 9 AH se naš Zveličar ni dal vezatí?^ in kralj voljno podá roke, dá se zvezäti in stopí na oder. Stopí na kraj, da bi govoril. Mazíka, kí je dozdaj na glasen hrup Tgrala, potihne, in Ludovik reče: ^Francozje, jez po nedolžnem umerjeml odpusčam svojim so-' vražnikom in želim, da Francoska dežela — — ^ „Bobnajte!^ zareži, ko slíši te besede, nečloves Santérre, Ijudstvo ga ne sme *posliišati. Bobni za ropočejo, >bridkost in začujenje prevzameta kralj tako, da se ne gane. Rabelj ga potegae k gviljoti ali glavosečnici. Ludovik se va-njo položí, seki páde in loči glavo od trupla. Rabelj jo vzdigne kvisko in pokaže Ijudstvu, Ijudstvo pa v divjem vedeljn zatulí pri tem pogledu na vse gerlo in plese kakor obdivjano okoli mertvaškega odra, da je človeka kaj takega že slisali groza.

1


IV


3.

Prisega Korotanskega vojvoda.[uredi]

Vsakdo nú poslaša pripovedovati kaj zname- litega iz starih časov, in pripovest ga toliko bolj nika, če je vzeta iz domovine. Mi smo Slovenci in jelo Gorotansko vojvodstvo je bilo nekdaj Slovensko, í^ovedal vam bom tedaj nekaj o kamnem prestoh íoá Kernskím grádom alí Karnburgom. To pa, kar ram bom povedal, stoji zapísané v starih zgodovin- kih bukvah.

Kedar je na Eoroškem slari vojvoda nmerl, edel je nek kmet na kamenítni prestol, ki je stal lod Kernsko cerkvijo; okolí njega pa zunaj ograj ser b postavila nestevilna množíca Ijudstva, kí so čakali lovega vojvoda. Ta le pa se je oblekel v borno ívo saknjo z erdečím pasom, ki je od njega visela relika lovska torba. V torbi pa je imel síra, kruha n nekaj priprav za oranje. Na erdečem jermenu jé mel privezan lovskí rog, obut je bil v punčohe z ^dečimi vežami, pokrit pa s sivim kmečkim klo- mkom s sivim panleljcom. V sivem plašču ogemjen le je bližal s pastirsko palice v rokah kamnemu prestolu. Vodila sta ga dva déželska gospoda. Njemu la stráni sta koračila čerň bik in medla kljasa, za ijim pa so sred zastav jezdili plemiči ali žiahtnikí in í^si vitezí po smanje (pražno) oblečeijii in lepo na- dnčeni, in pred njim sred dveh manjéih zastavic joriski gróf.

SloT. Tetenice H sv. J



Eo je truma h kamnu prišla in je kmet vojvoda zagledal, poprašal je na glas: Kdo pa je ta, kl tako veličastno semkaj stopa? Na to mu je množíca odgoyorila : To je nas vojvoda, knez dežete. Kmet je z ttovega prasal : Ali bo pravičen sodnik, ali za deželo skerben oče, ali je svobodnega rodu in vre- den te časti ; ali ima sveto vero, ali jo bráni in raz- širja, ali bráni pravice údov in sirot?^ Množíca je na to odgovorila in v$e poterdila. Kmet pa je na dalje prasal in rekel : če je to tako, pa prasain, kaksne pravice pa mi bo dal, da mu prepustím ta prestol? Na to mu je odgovoril Goriški gróf: Kúpil ga bo od mene za sestdeset beličev, ta bik in ta kljusa sta pa tvoja, kakor tudi^ obleka knezova in ti ne bos plačeval nikomur nobenega dávka in nobenel desetine. Zdaj je kmet vojvoda malo po licu udaril in mu rekel, naj bode pravičen, je zapustil sedež ii 'Vzel bika in kljuso. Vojvoda pa je sedel na kameu, mahnil z golim mečem na vse štiri stráni sveta io ^bljubil Ijudstvu, da bo pravičen v vseh stvarék Zato da bi pokazal, da je zmeren in ponižen, spil je na to iz svojéga klobúka požirek vode*

Ko se je to zgodilo, vzdignila se je truma in šla na bližnji hrib proti cerkvi sv. Petra, I^er se je brala sveta masa in pela pesem „Te Deum laudamus^. Zdaj je slekel vojvoda kmečko obleko in oblekel knežko ; potem so začeli gospoda veliko pojedino. Fo pojedini je sel vojvoda na kraj hriba, kjer je bil dlrug sedež prípravljen. Na njega je sedel in proti


19


Bončnema vzhoda je 2 odkríto glavó in s povzdig-^ njenimi persti prisegel, da bo bránil pravice in svo- bodo dežele. Potem ma je prisegio* vse Ijuddtvb pokornost in on je razdeljeval najeme (léna) svoje in na drugí stráni sedeža gróf Goriški, ker je bil následník Gorotanskega vojvoda.

Kako se je pa pričela ta navada? Pravijo takole :

Gorotanski vojvoda In g o, ki si je pridobil po smertí Parskega vojvoda Tasila velíko slave v vojski, se je posebno trudil, kersčansko vero razsiríti in Ijadi od sirovosti in divjačnosti odverniti. V tem ga je naj bolje podpiral Solnograški skof, in Ijadje na Gorotanskem so radí poslašalí svetí uk ; samo žlaht- nikom ni bil nič kaj po voljí, ker so bili preosábni in so radí spasno in razujzdano žíveli, Alí Ingo si je eno zmĺslil, pa jih je na pravo pot pripeljal. Na- pravil je veliko *pojedino^ pa je povabíl v gostje žlahtnike in kmete. Ko so se ravno seslí pripravljali^ poklical je vojvoda kmete rekoč : Za vas je vse to pripravljeno, kar vidíte, za vas je ta posoda iz zlata in srebra, za vas tí lepo okínčani sedeží, za vas te drage in vkusne jedila, sedíte k meni. Z vami pa, vi žlahtnikí, ne bom zajemal ; vi ste vrední, da bi vas pasel zanaj pred durmi z drobtinami, ki bodo z mize popadalo, v íloynatíh pískrih. Vsí poparjeni se spogledujejo žlahtnikí dolgo časa^ dokler se neki serčnega ne storí in poprasa: Zakaj, o knez, si nam, ki smo ti bili zmiraj zvesti, napravil tako sra-

2*


20

motó? Ali so tvoji podložhi vec vredni kakor mi, ki smo vendar tebí naj bliží ? — ^Tega prasanja pa je ravno knez pričakoval, pa jim je odgovoríl : ^Eako se morete za to jézití, da sem te le izbral, da z mend zajemajo, pa ne vas? Le za čisté so te čisle zlate posode; tile moji podložníki so po sv. kerstu mení enaki postali^ taká žlafatnost je vec vredna, kakor vaša ; vi ste se zmirom nečisti, ker živíte še vedno vpoganski gnjusobi.^ Ta odgovor je žlafatnikom seg^el v duáo in obljubili so Ingotu njegovo voljo spolníti in dali so se kerstiti.

Za večni spomin te dogodbe so pa kmetje na Koroskem dobili pravice, novega vojvoda tako, kakor smo povedali, na prestol postavljati. Ta prisega je bila do dvanajstega stoletja v slovenskom jeziku in se le potem so začelí nemski vojvodi po nemški prisegatí. Zadnji vojvoda, ki je tako prísegel, je bil Ernst Železní iz habsburžke rodovine leta 1414, za njim pa ni noben vojvoda vec sedel na Gorotanskem kamnem prestolu.


4.

Strašna kazen zavoljo nepokorščine.[uredi]

„Vse nič ne pomaga, mali I danas morem na ples; in ko bi se mi celsvet upíral, danas móram iti^ •— je djala Ančka svoji materí.


21


^Ljnbo dekle^ ne bodi tako terdqglavno^, praví mati, ^ostaní domá, vsaj ves, da še nisi popolnomu zdrava« Ali si morda poa^abila, kakó te je zdravnik sváril V^

„Prismodijal Na vsako vižo pôjdem na ples?^^

„Ali daj si vendar kaj dopovedali, Ijuba Ančka ! Glej, kako slabo vremel Ostani domá in bodi pri mení, bodi moja dobra hčer!^

„Drugokrat, driigokrat, Ijuba matil ali danas ne^ . . . praví hci in leti v svojo spavnico se oprav-* Ijat. Bila je edíno dekle udove matere. Mati ni bila bogata, ali vendar je Ančka zmirom nová htela biti: klatila se je po mestu našopirjena, da je vse za njo gledalo. Ni bila lepa, pa tím bolj se je štnlíla in lispala in povsod se je práv bahačasto obnášala. Bilo je osem zvéčer, ko se je slo dekle opravljat. Mati pa je sedla za peč in je jela bratí v pobožníh bnkvah. Dolgo se je snkala Aiiôka po spavnici, je odpírala in zapirala omare, je prerívala mize in to je mamka vse od špodej slisala. Pa zdaj je vse potih- nilo. Mati je menila, da se hči opletá. Brala je torej dalje. Ura je bila pol desetih, mati poslusa in so zmirom ničesar ne čuje: „Kaj le ima danas?^ — sama sebe prasa in pozvoní. Urno pribití služabnica^

„Ali je moja hči že šla?^ prasa skerbna mati.

„Ne še! — odgovori dekla, — prted četértjo ure sem jí sele rože za lase prinesla. Nová obleka je nekaj pokrišpana in gospodiena ^ zlo jezijo.


I


22

^Poglej, poglej gorí in pomagaj ji se opravljati, je že pozno.^

bi dekla hiti gorí, poterka na vráta, pa nihče se ne oglasi. Terka in lerka, pa vse je tiho. Zdaj od- pré vráta, zagleda Ancko pred ogledalom in šaljiyo praví: „No, no gospodična, terkala sem skôr pol ure, pa se niste oglasili. Fozno je,, ali bote skôr?

„in slrah in trepet jo prešineta. — Ančka je

bila mertva. Dekla zavpije, matí pribití. — O groza, kakoána je bila Ančka! Slonela je pri mizi, lice je bilo proti zerkalu obernjeno — bila je vsa v zlato, že za ples olispana, ali bila je mertva.

Zdravnik sam, ki nam je ta povest zapisal, je djal, da ga je bilo groza, Ančkó mertvo vidíti v tald obleki I Smert jo je bila zadela, ko je menila se sokati po plesísču — zadela jo je pravična božja kazen. « 

Keráanska devica ! labko boš spoznala, kaj nči ta pripovest. Torej ne žali svojíh starišev. Le po- misii, koliko stariái za te terpijo, kako se však dan za te trudijo, in gotovo boá djala, da ni práv, svojih staríšev žalití. Pomisli, da bo veční sodnik enkrat prasal tvoje starise, kako da so te izrejali. Zato te vodijo oče in matí po pravi potí, zato te varjejo hn- dobije, zato molijo však dan zate, da bi se ti dobro godilo. — Ob, kako bi bili žalostní, če bi tí gresno ävela, čo bi se potíkala po nevamih krajib, če bi žívela posvetno, tvoja duša bi se zgubila v greh in nesrečo, starisi bi kervave solze točili zavolj tebe!


2d

Boj se napnha in prevzetnosti* Zdajšni svet je zlo zlo pokvarjen. Mlade deklice zdaj ne vedó* drngega kot se lepo oblaoití; in če so starlsí še tako ubogf, zadnji krajcar zanese marsiklera hčerka v štacnno, da si kúpi po novi segi oblačila. Kersanska devica ! nsmili se sama svoje duše! Napuh je siroka pot v pekel. Marsiktero deklo bi bilo nedolžno in dobro ostalo, ko bi jej ne bil njen napuh zapeljivcov pri- vábil.

Ljubi svoje stariáe in oblaoi se ponižno in po- steno, da boš srečna na tem in na unem svelul


6.

Poganski in kerščanski modrljan.[uredi]

Močno slovel je svoje dni paganski modrijan Diogen zavolj svoje bistroumnosti in čudovite píčlosti^ Vsega se je anal. Plašč mu je bil vsa obleka, star sod hiša, roke edíno orodje. |K ternu za- ničevavcu posvetnega blaga príde ňekdaj Aleksander velikí, obladavec sveta, ter mu reče: ^Izvolji si od mene kaksnokoli dobroto in storím tí jo^. Diogen ga prosi :,,Stopi spred solnca in mi ne kráti, česar mi ne mores dati.^

Jako sloyel je desetega stoletja zavolj premo- drih naukov in velikega ubožtva kersčanski samo-


tarec N i L Todí k njemu príde nekega dne mogočen vladár, cesar Oto Ul.^ in mu reče: ^Sprosi* si, kar ti je drago ; kakor siná te štimam; rad ti vse dam. Sv.Nil dene roko cesarju na serce ter rece: ^Prosim te, skerbi za svojo dušo; če si ravno cesar, vendar umerjeá kakor dnigi in prídeš pred sodnjí stôl, kakor však človek po smerli.^

Odgovoru paganskega Diogena se Aleksander, gospodar sveta, tako začudi, da zaklíče: „Pri fnojí časti, ako bi ne bil Aleksander, htel bi biti Diog^nl^

Pa kaj je ta odgovor v primeri z Nilovím? Níc drugega kot berFeča luč, kot kresnica proti jasnému solncu! če Diogen ravno ničesa noče od Aleksandra, vendar hoče nekaj, kar mu samému Ijubi in zlasti ňjegovemu trupla. Kerščanski samotarec pa ne terji nicesa zase, temoé le skerbi za zvoličanje svojega mogoénega prijatelja. Odgovor paganskega modrí- jana .se. kadi napuha, prevzetnosti, neodvisnosti íd zanícevanja bližnih; iz besed kerščanskega modri- jana šije živa Ijubezen do bližnega. Diogen je v svojem sódu zgoi sebičnik in posvetnež [íosebne baze, Nil je v svoji bajtici pravi svetnik in nebesčan.

Le sebe pagán — vse Ijabi kristján ; Rfrzločna si sta — ko nebo m ^emljá. Ž.


95


6.


Blagočutenje oroslanovo.[uredi]

Že v staríh časih se je velíko govorilo in pi-- salo o blagoserčDosti oroslanovi, kar so je pa Ijudem preveč neverjetaio posdevalo in sploh obveljevalo kot čísta laž, — saj je pač že vsím dobro znano, da je oroslan grozovitna, Ijota in grabežljiva zver.

Imamo pa vendar dovelj verjetnih spričkov, dá^ ni nikakor laz, kar se je že zdavnej pravilo, in kar se se dan danasnjí prayi o blagočiitju oroslanovem. To nam bo goto vo dokázala in poterdíla posebno tudi sledeca povést.

Leta 1791 je bila oznanjena za neki dan na Dunaju (y Be6u) borba med oroslanom in nekimi psi za kratek čas. Ko se je bil prikázal woslan na boriáča v pregraji navlaäc za to borbo pripraTljení, zvonaj katere se je bilo snidlo veliko veliko gledav- cov, so naenkrat spustili slírí strašne samosove (veliké pse) proti njemu. Trije pa, ko ga zagledajp, se prestrasijo in pobegnejo. Le eden je tako pogu- meňj da ostane, in se prederzne napasti zver, s katero se je imel meriti. Oroslan pa nikakor ne vstane od tal^ kjer jé ležal, vdari on sam krát silovito s copato na tla proti psu, in mu dokáže s tim, ko- like veča da je njegova moč in jakosU Pes se koj po tem zvali na tla, in se ne zgane več« Oroslan se nekaj primakne proti njemu, in postaví nanj svoje


n


prednje copate, tako pa, da je bilo mogoče viditi majhen del Djegovega trupla. Však gledavec je takrat mislil, da je pes že mertev, in da bo kralj stirinogih zverin koj vstal in ga požerl ; vidi pa, da se je jako zmotíl ; zakaj pes se jame gibatl, in se skuáa osloboditi izpod oroslanove copate, kar nm on tudi radovoljno dopusti. Pozdevalo se je vsim, ko da bi oroslan s tim le opominjal psa, da se ne sme veó v pribodnost ž njim pečati ali skuáatt se ž njimi borití I

Ko je potem pes proč tekel, in se je že bližal zagraji, se je ždelo, ko da bi se bil naenkrat oroslan razserdil. Vstane na naglama z mesta, kjer je ležal, in y dveh korakih dobiti pobegnika, kí pa cyili na vso moč, da bi ma odperli zagrajo, in ga pustili vteči oroslanovemu žrelu. Vsi so takrat menili, dt bo oroslan psa okrutno zslgrabil in razmesaril ; ali ta styar je vse dťugači končala: čuteč naenkral usmiljenje do neoroženega psa, odstopi oroslan nekaj korakov in gleda mimo, ko se unemu odperajo malé d^ri, da uide iz pregraje.

Ta dokaz oroslanove blagoserčnosti je tako gánil gledavoe, da je zahnimelo bučeče ploskanje po celi skupsčíni. J. G. V e r d e 1 s k i.


»•


27


7.

Poslednja volitev.[uredi]

Xjubi moj sin^, so djali starí oce, ^^vselej si ne še rad nbogal in spoštoval; vosím in želím H ^edaj tudí po moji smertí vse lepo jn dobro, če boä tnojo zadnjo volítev natanko premislil in spolnoval, gfOtovo se U bo dobro godilo. — Ťukaj li dam tedaj svojo poslednjo voljo alí testament, ki sem ga sam sostavil in spísal. Kedar bos moje trudne kosti k počitku spravil, ga odpri, beri in dopolni. — Ljubi 3in I obljubi mi, da boš res tako storil, in potlej rad amerjem.^

Sin vzarae in hrani očelov testament. Slari )de kmalo potem uinerjejo. — Žalostno spravi sin jyojega Ijubega očeta v grob, in potem odpre testa- ment, kakor mu je naročeno bilo. Pisanq je bilo tako le:

Ljubi moj sin! preraoženja ti nisem veliko za- pustil. Kar sem jaz imel, ímej tudi ti, in bodi T^ado- i^oljen, kakor sem jaz zadovoljen bil. Pot, po kteri sem hodil, je bila večidel težavna in nevarna, in vendar sem si vedno prizadeval pošleno hoditi in mirno vest ohraniti. Kedar je dan pretekel, sem pomíslil, kako sem ga obernil in dokonca! . *če sem vidil, da sem premaio dobrega storil, sem bil drugi dan pridnisí. Tako sem se od čaša do čaša lepega in dobrega po malem privadil. Kedar sem imel te in uno reči zadosti, sem mislil, da imam preveč, in



28


kedar mi je kaj manjkalo in hudega bilo, sem vsi skerbi in ležave Bogu izrocil. — Ljubi sin! moja pot naj bo ludi tvoja. Boljše je dobro serce in čisU vest, kakor pa bogastvo in hudobija zraven. Vse, kar imajo Ijudje na svetu, je pena in le malo časaj lerpi? to pa, kar človek lepega in dobrega stori, ostane zmiraj, in gre z nami v drugo življenje. - Ljubi sin! dobro si zapomni moje zadnje náuke, kjj ti jíh tukaj zapisane pustím. Prizadeni si, da boš :

!• Po bože n, to je, da se boš vsigdar, kodeij koli boš hodil, spominjal na Ijubega Boga i na njegovo sveto voljo, in pri vsaki priložno v potrebi in v veselju se k njemu, svojem edinemu očetu, obernil in ga pomoci prosi Kedar koli boš vidil rameno solnce izhajati zabajati in mile zvezdice igrati, in kedar koí boš na polju, in boš vidil cvetlice cveteti ú slišal ptičke peti, oj spomni se na Ijubega Bogi in prosi ga, dá te bo blagoslovil in ti srečo dal

2. Bodi tih in ponižen,' kakor cvetlica v gerr miču.

3. Varaj se hudobnih [tovaršij, da se spridil ne boš. ^ !

4« Bodi sramožljiv, čist in nedolžen, kakor si bil otročiéek še v naročju mojem.

5. Bodi priden in pošten, in bodi z vsiini Ijndmi dober in prijazen. Pomi^j ys&i\ kému rad, kedar mu pomagatl zamoreš.


.íl


39


Glej Ijabi siní če boá vse to dopolnil, srečen loš pred Bogom in pred Ijudmi. In ob svojem času le bóva sopet veselo snidila in se veselila gori v retem raju. P. >

8.

O potresu zemlje.[uredi]

O potresu zemlje ste gotovo že večhrat sliáali [oyoriti, in marsikdo izmed vas ga je že tudí čutil. Pa potres je gibanje pojedinih dejov terde zemlje, B se pojavlja na ražne viže, z večo ali roanjo ločjó, z večo ali manjo strahovitosljo. Kaksenkrat d clo tako silovit, da zveme in podere híše, in da premení poveršje naše zemlje. Nasledbe moci tacih Dtresov so večkrat zlo skod]jive in žalostne. Tako, 11 primer, je znano, da leta 1667 je bil po takem otresu cel Dubrovnik (Ragusa) v Dalmaciji razdjan I razvaljen (po tem so ga pa Dubrovčani termo- flavno na ravno tistem mestu spet sozidaii I) Yémo alej, da ravno tam je tudi deloma leta 1842, eloma leta 1843 z enako nesrečo žugal drug po- res, ki pa vendar, hvala Bogu ! ni imel groznih po- ledkov, kakor leta 1667. Znano je tudi, da je bil 5 ta 4755 tako močen in siloví t potres v Lizbonu na ^orlugalskem, da je okoli 40.000 Ijudi pod razva- ínami his konec vzelo, in da je veliko veliko pre- lOženja na nič prišlo*

„Od kod pa je vse to? Kaj je paô ternu 'zrok?* se bo nek vprašalo.


30


Odgovoŕ. Ziiotranjščina naše zemije ima mnogo vnemljivib rečí (materij), postavimo, žveplo, solitar í. t. d. Te materije se rade razgrevajo in vnemajo samé od sebe, ravno kakor se, na primér^ razgreva in vnema tudi pokosená in precej na kup spravljena vlažná tráva. Tako vnemanje se prigodf posebno, kedar omenjene materije prídejo v dotík(» z mokrolo. Po tem se napravi nek potanjšan zrak^ kí se pa razsirja, in si išče za to razsírjenje primer- nega prostora, ravno kakor si ga isče tudi potanjsani zrak v puskní cevi, kedar se po sproženju vnam^j v iiji slrelni prah (smodnik), in pahne s tim ž nje | na vso moč svinčene siberce alí krogle. i

Kedar si tak zrak labko nájde prostora za| svoje razširjenje, ravno kakor si ga tudi nájde | y puskni cevi, takrat je s tim že vse odpravljeno. če je pa ves in dobro zapert v kaki notraoji zemeljski votlíní ali kjer si bodi, se jako napenja,^ in si išče na vso moč izhod ali predor. Ako ga pa precej ne nájde, se jame, bi se skoraj reklo, serdíti in potres zemijo...., dokier mu se ne odpre na kaksno vížo.

To je tedaj potres zemije ; tako le si ga mora- mo razjasniti. Ker pa po navadi postaja le blizo vode, in zlasti blizo morja ali kakega jezera, kakor nam káže skušnja tudi na Koroskem, tako ludi to potérja, kar smo povedali od vzroka ali početka aemljopotresov. J. G* V e r d e 1 s k i.


SI


9^

Pesem od novih zvonov.[uredi]

Okinčaj se . . . fara lepó,

Veselo zaukaj, ovenčaj glavd!

Glej pevci so glasní,

Ko ženini krásni

Te kiičejo zdaj, nevesto na raj.

Glej I polje, livade in vinske goré

Ko svatje ovenčane nos'jo glavé,

In ženine nove,

Štir vbrane zvonove

Blagruje tvoj^in, v slovesen spomin.

Glasovi so vbrani, že blagor je dan,
Zvonenje doni crez víšave, črez plan^
Na svatovskem trónu
Ze SYOj'mu patrónu
^ Zvonovi pojó in hvalo dajó:

Danica pripláva, bel dan se rodí,

Zvonovi k molitvi budite nas vi!

Ko sedem odbije,

In sonce prišije.

Na poldan topló, zvonite lepó!

Ko sonce záha ja in jemlje slovo,

Zvonite spet Ave Marijo glasnó!

Ko zarja večera

Z neba se ozéra,

Zazibajte dan in sveti Florjan.

V saboto večer nam trijančite mir,

Da spravi sovražnik se, vtihne prepir;

In v svelo ncdelo

Pa v cerkev veselo

Zvonovi! na glas zakličite nas!



n



Ko toča rožlja, divjá ko požár,

Aľ černega panta razsaja Tibar,

Zvonovi zvonite,

Donite in vpite

In bíjte na strán, da strašen je dani

Sirotej preliva solze bolečin,

In v zemijo se vrača Adamovi sin,

Spet, mili zvonovi I

Naj vaši glasovi /

Tolažbo doné v pobilo sercél

Tak . . . fara ! ti zvoni pojó

Ko ženini svoji neústi sladko,

In hčere in sine

Pozdravljaj iz line,

Želé jim kak dar podaľ na ollan

Velikí zvon vam je prinesel Ijub mir,
Brez nja ni veselja, ne sreče nikír;
Mir s svitlim Cesarjem,
Mir z dušnim glavarjem, .
Ovenčaj povsod vsih farmanov hod!

Dar milostí Božje vam drugi želí

In tretji pa zdravje in srečo delí;

Četerli v nebesá

Po smerti telesa

Bo dušam zvonil, jih Bogu zročil.

In serce darujte pa farmani vi,

K pobožnosti naj vas zvonenje budit

Da bojo veseli

Spet enkrat zapeli

Zvonovi lepó vam v sveto nebo.

Jozef Virk.


69


10. !

' • • •

Zvonovi.[uredi]

t

Zdaj žalo zdaj milo^ adaj tažno zdaf Yyesela ae [lasijo zYonovi iz belega turna lÍDe, da se raslegf o ravoícah in gorjoah.. Zvonovi so tako rekoé robente svete oerkve m zepiljL Na vse a^ode, 9 pláne ÍB na večer nap kličejo in openHnj(ý9, da Movzdignemo v zahvalni molitvi svoje misii in serea

nebeskému Očetu; ob nedeljah in praznikíh nap

abijo z jasním, velíčastnim glasom, da se zbereme ' domáci carkvi^ kjer se opravlja daritev sv. mase II oznanuje beseda božja, ki nam káže pot v vecAO ivljenje. Pa tudí tužno se vcasi glasijo, da ti pže v diiso in serce. čuj ! kakó žalostne bPMčijo lasovi, če kličejo na pomagajo, kedar žuga kak evražen element pokončati mirne in srečne pre^ uivaljša človeske; kako tužno spet klenkajo, ke- lar spremljajo Adamovega siná na poslediýi potí ' dolgo večnost I Žegnaoih zvonov glas tudi pre^ anja bude dubové, napolnuje s strabom yojskine rume sovražnifcov in odvrača božjo jezo — budo TO y kí nam žuga vgonobití, kar je vsegala alí vsa- ila roka ôloveska. Zato so pa zvonovi v.resúid robente božje cerkve na zemiji.

Svoje dni pa niso imeli zvonov, kakpr jíh mamo danasnje dni« Še v 4« in 5« stoletju so skli-* iovali verne kristjane po posiancib ali s trompetami

SloT* veternice II. ■▼. 3


k svetim opravilom ; vča^i pa so ropotali na . desÉ in de le poznej so začelí cíngljati tudi z majhníÉ zYončiéi, kí so bili pock^ni našim kreguljam. Pem sledí cerkovnih zvonov pa najdemo sele v 7. stole^ Iň soer v kampanském mesta No la na Laskera, oď^ kodar so se razsirili najprej po samostanih (klostril^ 1b kmalo tudi po vecib mestih. Začetek perve^l Evona si pa Ijndstvo takole pripoveduje : V petei stoletjn je bila badá búda stiska po laškib dežél Iz Afrike prilomosti s svojimi dívjimi trámami k Oenserih in ropa in požiga vaši in mesta. Ra je poigal meislo Nolo na Neapolilanskem- in veli itevilo mladenčev in mož sebó v sužnost odpeljal Med njimi je bil tadi Paul, edíni sin nesrečne ma- tere, ki je v tej vojski zgubila svojega moža« Bil pa '^tte kováč in tudi sin se je izucil od očeta, ieleža in brona posebno umetno orodje kovali, ihora zdaj gledati, kakó se sin v sužnost odpelj se joka in prosi, pa vse zastonj. Njene prosnje omecijo kamenitnega serca neusmiljenega trinogi le toliko ji obljubi, da jej hoie siná pustiti, če si fl 8 težkim denarjem odkúpi. Pa kje hoče réva toliU denarja spraviti, ker so njo in njeno žiahto Vandal popolnama oropali ! V tej bridkostí se podá k n Skofa Paulinu, kí, oče ubogih, je od hiše do hni za revne in zapiíšcene darí pobiral in jili tolaiil Rad bi jej bil sveti mož pomagal, pa vse, kar f prempgel in nabral, je bil že potrosii; Ker pa vid njeno veliko žalost, jej reoe: Potolaži se, moja



am ti soer datí ňobenega dárú v denärjih^ t^

i mene Bamega; reči, da sem tvoj saženj, fá

SYojega Paula sažností rešU, daj mene mesto

v snžnošt.^ Žena oslermí, pa sveti ikot né

in se podá iz Ijubezni do svojih ovčie

suznost, da oprosti šína zaposčene údové. Čérávňé

imel veliko veliko zaničevanja in brítkosti pre-

^Btati, vendar tolaži iíi podacnje nesredne Snžiýe ^ da

jim britki stan vsaj nekoUko olajáa.

> Mládenec, ki je bil po svetem škofa sužnosti

resen, zdaj misii in misii, kako bi se rokodelstva

0vojega oceta še umniše lotil, da bi svojo mater

loie preživil, pa tudi usmiljenemu Bogo svojo hva*

ležnost skazal. On naredí veliko bronasto posodo,

ikelihii podobne, znotraj uterdí železiio kladvo in celo

posodo tako obesi, da se bo, kakor hitro.se majati^,

«ačne in kladvo strán keliha zadene, dSÁeč k^og^^

glasilo in vernim znanje k božjí slnžbi dajalo. ^^n

rasodene le svoje misii namestniku sv. Paalina\*ki

ga v ňjegovem naprejvzetju potercfi in mV se

toliko priioži, da more mladeneô práv ličeh zvoá

narediti. Masnik potem zvon posvetijo in ga verh

novo zidane cerkve obesijo. Vsi mesdant so se ť0^

selili in radovali in radi hiteli v cerkev, kedar jiE je

zaklical mili glas iz belega tuma line*

Kmalo se je razsirila ta nová iznajdba po dru- gih mestih na Laskem, na Francoskem in pozneje tudi po dnigih deželah v Evropi« Vendar so bili v 7. stoletju še tako malo znani, da so L 659 vojsaki^

3*


1


Id sa oU^ali Orieansko mesto m. Francoskmii) f| HiemiYaijbBem bobonenja zvodov tako prestraáeQi, di fiO sapttitili miesto in se stihoma v bef spustili. Lel^ 909 so bili v Ríma per vi zvono vi keráéeai ; na té §^ je ohranilo kersčevai^je novíh zvonov za vedne |«se v katoliákí <)erkvi.

Duhovni in neduhovni oblastniki so si prísar* 4ev,ali, da so kmalo oskerbeli cerkvani svono? ; zaié je danaánje dni ni cerkvice, da bi bila brez ^vona. Nat{ veei zvonovi v nasem cesarstva so : Zvon sv. ^tefanÉ na Dunaju, ki vaga 354 centov. Ravno tako teidi je tudi zvon v OlomuQi na Moravskem. Zvon 1 Erakovi, „Žigmund^ imenovan, je tako srep, daji Ydelej treba osem moonih Ijudí, da ga morejo zidsk jati. Posebno veliki zvonovi se najdejo tudi pi Iiaiákem, Francoskem, po ^panskem in po nemsÚk deželab. Nar imenitniši ízmed vsib in največi n celem svetu je pa zvon ^Ivan Veliki^ v MoskviM RusoYskem, ki je težek 4800 centov. Na Sloveih skem bo blizo največi zvon v Gospisveti na Koro* ákem, ki vaga blizo 100 centov.

Siovenci ! skerbite tudi vi, da bote vedno imeli 1^ ubrané zvonove*

i

11. '

Velbljud.[uredi]

Nd^merne pelčene planjave, ktere se razpro- fltíýnýo med Azijo ia Afriko, bi ločile ondotne pre-


n


llravce, kskor ms BvFÓpejee loči atlántov^ moíjif M Amerike ; vsa kupcíja bi zastala, ali práv w Ifcv bi bila nemogoča, ko bi ne bila božja pre- Idnost podelila tem krajem velbljuda. r Misii si h^pega arabskega konja, kako kmalo A se pogreznil v valovih pesčenegá mórja in bi loginill Kopitä bi se mu razpokale in noge bi riffomete. Velbljad ima pa na podplatíh kos mesá,' li je z debelo kožo obdan. Ta mesnata in vetadar le preobčatljíva nog^ mu lajsa težavno hojo po^ leska. Konj bi ne mogel težkih tovorov nosltí^ N)sebno zato ne, ker bi se mu moralo razmi tovora Bdi velíko kerme za živež nalagati. Velbljad pa n sé malo potrebuje; s koprivami in z osatom » zadovoljen, pa lahko dvanajst centov nosi iíi líi dan príde po dvanajst milj daleč. VelbljudoVe ferbi ste sedlo samé na sebi. Velbljud je 7—8 Irevljev visok, tedaj^viši, kol nar veéi konj. Ta rísokost pa pri nakladanju ni práv nič na pot!, ter velbljud vselej na kolena páde, kedar mu lakladajo ali razkladajo.

Puáoava ne rodí ne ovsa, nie ječmena, ki íta za tovorne konje potrebná; ampak le tA in iam kako bodeče zelišče iz pod peska poganja, in s tem je velbljud zadovoljen. Modrí stvarnik nu je dal terde ustnice, da ga osorne koprive in pntí osat ne bôde|o. Velbljud labko átiri in dvajset ir stráda, konj pa tega ne sšamore; ié ved je pu i^ediia velbljudovu lastnôst, da v nar hu^


8S'

féiÉwtí mftóci osem ali pa M rtík irú laUl| Í690 teppí. ^

Prežvekovavke, h kterím ačeni tudi velbljndi pristevajo, imajo po étíri želodce, velbljud jih imi pa pet. P0ti želodee je posebno znameniten; i tega namreč velbljud lahko veliko vode sbraní. ' Ke4 dar tedaj do vode príde, se do sitega napije is pi>tein áe svoj vodojak aapolni. čudao je posebM to, da voda zmiraj čistá ostane in da se nohenegi dttha ne navzame. če so tedaj popotnikí v ne4 vernosti od žeje konec vBeti, zakoljejo enega vaUn Ijuda in se tako resijo strašne smerti.

če verh tega še pomisltmo, da ta žival spafiji te malo potrebuje in skôr noc in dan lahko po* potqje, razumeli bomo^ zakaj je velbljud prebivav^ epm jutro vih dežel nar Ijuhsa domáca žival. Bo* fastvo Arabljanovo je večídel le stevilo velbljudoT) cenijo pa velbljuda po 90--- 120 kron. ArabljaM je velbljud to, kar je nam konj, ovca in govedo; Qn ga ravno tako čislá, kol konja nar lepsegi plemena.

Da boš pa velbljuda práv ceniti vedil, si moraá celo njegovo življenje, jutro vo deželo in ondotno podnebje živo pred oči postaviti. Misii fe v dubu sred arabskíh nomádov.

. Si je li Arabljan pristojno mesto izvolil ii kožQ . postavil, se uležejo živali pred kočo, potea sveže gospodar starejsím kolena z v^vjó, da nsUli 06 morejo in mladi se 9inveii njih na pesdt


m


jieiejo. Takor počívajo bliso do pofanotči, o. tow fBisu se namreč začnejo Arabljani sp^t gibati. Go*^ pMlar pomolze kobile, jim potem spet noge zvežé' I jih postí takó do soločoega vashoda. Med ten^ a gospodinja s hlapci in deklamí kočo podere, 3 poveže in s hisnim orodjem vred jo velbljadu: íbIoží. Nar močnejsemu velbljudu priveiejo na kerbet velik usnjat kos, v kterega se starí, bolaikt n otroci vsedejo — in tako odrínejo. Gospodar Bzdi z nabito puáko naprej, da si izbere príprayen praj« Gospodínja príde kmalo za njími in postayi kOče. Navadno že pred solnčnim vzhodom za* mstíjo staro mesto in ob štirík popoldne je áotor in novem mesta že postavljen.

Solnce je zatonilo na róbu puáčave, velbljadi le pasejo do terde noci. Na paši ima velbijud lekaj mičnega in priijudnega na sebí; že c\jána ^doba, ramena polt, varná boja, dolgi vrat, kte- rega zdaj steguje, zdaj kerči, in nedolžen pogled — i^se nas opominja na starodávne čase odakqv in paslirskih kraljev ; človeka se zdi, kot bi vidil pred Bebó boljsi svet in boijse čase in močno ga gane la prikazen*

VeLkrat pa ostane med temi kočarji veliko Bovražtvo zavoljo kakega lepega velbijuda. Arab- yan misii noc in dan na lepega velbljuda, kako bi bil srečen, ko bi on to zíval imel, in ta iqis?! ma ne da nikoli pokcja ; zadnjic sklene se po zvi-


10^

jM' afi pastláma vélb^()a polastifi. Takô povesí i^ arsbskega ävtjeiija povzamemo po Grubetii*

Že od slarodaviuh časov je bilo veliko so* vraitvo med Arabijani podú Uted-Abdel-Džeber ii ki Beni-Idžer, ki v okolicl Budžira bivajo. Po- sebno sovraiile ste se drnžini Ahmeda in Burzala.

Bunsali je imel mladega prelepega velbljads, kterega je sam ižredil, Ijubil ga je kot punčico Ävojega očesa« Njegov sovražnik Ahmed je vedno z nevošijivitn ocesom lepo živinče pogledoval ; skle^* nil jo, se ga polastiti. Poslal je dvoje ogledoht gledat, kje da se Bofzalove črede pasejo. Paisíe so se pa v samotní dolini blizo nar ve6e vaši Beni-Idžrov. In Abmedovo serce se j[e zveselílo, ko je zvedel, da šo črede le slabo varovane íb dá lepí velbljud však dan z dnlzími vred na paáo hodí. SUii^al je nekaj svojih naj prederznejših vo- jakov, ktere je on sam peljal v samotne dolino, ko jih je prej dobro oborožil. Y hosti so se po- skrili. Psi so sicer lajali in tulilí, pastirji so pi ]e míslíli, da kak kervoločen lev čredo zalezige. ]>rDgi dán ob solnčnem izhoda je slisal Ahmed beketanje ovac, in iz svojega zatisja je vidil, di so pastiiji čredo blizo tistega kraja gnali, kjer so se bili^poskríli. Ahmed se vendar ni npaí pastirjeT Mpastí^ ker jih je bilo vdiko in tudi psov so nekaj pri sebi imeli.

čáz nekoliko čaša je šlo nekaj pastiijev breánt iskat; le en sam je še pri čredi ostal in se ta se


4i

Iníalo potem Tleže in Ka^ipi. Zdaj da Almed dvojftai pajdašem znaminje; kot kače se plazíjo po tleh od germa do germa. Lepí velbljad se mirno pase poleg 0pijočega pastirja. Psí so pa bolj pazljivi kot pastir* Komaj zaslišijo ánm, že začnó renčati. Ahmed ne-- koliko postoj!, da se psi amirijo; potem pa sfcoči skoz ^doko travo proti pastírju in eden vojakov mu nož do serca porine.

Fastir skoči na noge, se prime za persi, i» kterih je krí cnrkoma lila^ pa moč ga zapustí, páde na tla, še enkrat ^Ala, ala!^ izdihne in ni g«  bilo vec.

,,Bog je velík I^ za vpije Ahmed, pa psi bodo Base sovražfiike poklieali, pobijte jih tedaj in odpe- Ijité lepo živino^. Kmalo so ležali psi na tleb; zvestí čavaji so se še poginjaje do roparjev vleklí in jih popadali. „NaprejI urno, urno!* zavpíje Ahmed, „dež bo iil iz pod neba in Burzali bo naše slopinje sledíl in rekel : To so Abdel-Džebri storíli, in prisel bo s svojimi vojakí in veliko kervi se bo preHlo*,

Komaj Ahmed to ízusti, začne líti spod neba. Vojaki se jamejo hati in rekó : „Beni-Idžir nas bodo ' gólovo sledili.^ Ahmed pa, zvíta buča, jih pelje čes goré in žívino gonijo po prodib in sled s svojimi stopinjami poteptavajo, celo rítensko živino za repe vlečejo, da bi le sovražníke v zasledovanju zbegaN m prekanili. Tako hodijo dva dní in eňo noc in zadnjič pridejo do „veliké reke.* Dve tirí daSeí>


ime^o íívíqd po vodí, da bi vsako sled raterli. Ki do svojih sUuiisč pridejo, razdelijo plen in Abmedil dobí lepega velbljuda*

Glasno so zdaj Abdel-Džebri hojne pesme prepevali, tako da so hribi njih pelje odmevalí. Peli so : Bení-Idžri so psi, oni spijo, kedar mi čujemo, mi zdaj pijemo mleko od Burzalovih čred, in naá noži so rudeči od kerví Beni-Idžrov, Aia je dal zmago junákom.

Ali Beni-Idžrí niso spali. Ko je solnce zašlí! in čred le domu ní bilo, so jih šli iskat. Pa kaj naj- dejo? — Pastir in psí ležijo mertvi na tleb, čred6 pa irikjer ni yiditi« Ko Bnrzali to zvé, si beseo tffado ruje in prisegra, da ne bo pred očesa zatisnily preden se ne bo nad prederznimi roparji masče?aL Ko tó izgovori, zgrabí za orožje, nar pogxmiaejy junakí ga spreraljajo — uderó se za roparji. Te- žavno so jih sledili, ali vendar pridejo do veliké reke. Tubg pa zgine sled popolnoma. Skerbno pas Burzali na nar manjso stvar in v veliko veseije nájde eno stopnjo lepega velbljuda. Dolgo čaša hodijo ob reki gori in doli, pa nobene sledí vec ne aajdejo. Žalosten in zamiáljen se vleže Burzali na skalnatí breg, tovarši stojijo molčé okolí njega. Na enkral se Burzalovo obličje razjasní, skoči na noge, fli pogladi dolgo brado in praví : ^ Ahmed je prekanjeo, pa Burzali je modrejsí kot on^. Pokliče dva sluiab-r nika in jima reče :,,Pojdíta v Ahmedov stan in re^ ata, da prideta íz daljnih hríbov. Tú bosla že ^ve^


1^09 ^ íií^ <H1 mojag^ vcAbljuda.^ Ogleduba: prídeta r stan in yidita ta prípravljanje k vfMkx pojedinú A.limed ja prijazno sprejme in ju po stanísdu vodi ; m ti priložnosti yidita lepega velbljoda in sercé jima tírepení po maácevanji.

Zjatraj odrineta iz šotora in kmala najdeta Sorsala in druge svoje pajdase. Na tanjko pove^ta^ kaj sta vidila in šlisala.

^Hvaljen bodi Ala!^ zavpije Burzali, ^pri por<. edini bomo tudi mi svatje in njih veselje $e bo r žalost spremenilo."^

Ahmedoy stan je bil v gosčavi ; visoka tráva je "astla okolí in okolí. Tího prílazi Burzali do šotora, le vleže v visoko travo, pajdasi pa okolí njega. ^Ko le bo príčelo gostovaoje^^ zašeptá Burzali, Jih ho- ^nao napastí^. Nihče ni č^rhnii vec in težko so pričakovali noci*

Ko sotnce zaidé, se oglasí boben v selu. Bur- zali ustane, se nekoliko s pajdasi '^oseptá in vsi Kginejo V hosti* čez nekoliko čaša Burzali zavrisne ^ in, ko bi treníl, se selo na vec krajífa uname. Ker tnočen veter piha, sq bile vse šotora kmalo v pla- meňu. In med plameňom so dívjí |Beni-Idžri kot poáastí skákali, vsakema gólovo smert žúgaje, kí bi htel iz ognjenega okrožja pobeguití..

„Ha, Ha! Ahmed, bpdi mi pozdravljen! zrak je tukaj za te in za tvojo derhal premerzel^ zato sem prisel, da ti zakurím. Zmaj je sicer strupen, pa bode poginil y. ognji^.


44


^Bi9g je TAlík, prekleli Behi«ld£erl^ Mvpqé Abmed, ^toda zmaj piči, preden pogine^« Reče iif akóči proti Burzalu in g^ s pniko na tla porfere. Rô Beni-Idžri vidijo, da je njih glavar pádel, planejo kot besní nad sovražnike in vse, kar jih ni ogenj pokonéal, so posekali ostri meéi Bení-Idžrov. Ne Abmed, ne eden njegovih pajdasev ni ostal pri iir- Ijenji — osveta je bila kervara, ali yelbljad je bfl reíen. Fr. Erjavec.


I •


Pm in petoliii.

(Basen.)

Psa doiná se bití stoži
Tak -brez dela v leni fcozi,
Rad bi šel po svetu krog,
Ker je lahkohodnih nog.

Toda samemn se noče
DvigníU z dofiiače koee,
Še imel bi dn^a rad,
Ki bi ž njim šel potovdt^ -

Gre in gre in hodi okoli
Pa za pot tovarša voli\
Teče pred kokosjo gred,
Reče: kdo gre z mano v švôt?



Peteb'na nagovarja,
Da bi pustil gospodaija,
In ga tuď pregovori,
Da se dolgo bránil ní.

In ko zadaní se kóma,
Že odpravila se z doma,
Ter se dvigneta na pot,
Ne vedóč n^ kam ne kod.

Potovata brez prcstanka,
Dokler jima dneva zmanka,
Da po gozdu jn gredoč
VJanie černa tamna noč.

Zdaj pa reveža ne vesla
Za to uoč si najli mesta,
Kar drevo zagleda pes,
Kterega vesel Je ves.

Vidi, da ne bo ju zeblo,
Ako gresti v votlo deblo.
In prostora za obá
Doplja hrastova imá.

Pes gre v njo, a) petelína
Nič ne vábi kaj vollina.
On rad na.visokem spi,
Pa za to na hrast zletí.

Dnigo jutro koj za rana,
Ko se komaj zná kaj dana,
Se že petelin zbudí
Ter velí: kukurikíl







AI lesica v peŕstni Uši
Kakuríkanje zasliši,
Pa si misii precej to:
Ej, kosilo dobro bo.

Pa pod hrastie urnô teče
Ino petelinu rece:
Dobro jutro, Ijubi strie,
Prišla koj sem na vas klic.

Dolgo vas že nisem vidia,
Dávno se žo nisva~ snidla,
Ino kakoŕ sé mi zdi
Se kosili niste vi.

Hódite, zletíte z dreva,
Zajterkovat k mení grevá,
Spekla sem pšenicen kruh^
Clo sem gre od njega dok

Al petelin tak ji reče,
Da že gre, al sam da neče.
Naj še druga mu zburif,
Ki v votlini spodaj spi.

Po pečenki sladní strini
Že se gobček peni, siini,
Češ, dobila dva bom zdaj,
To bo jestí da bo kaj.

Toda pes je čul besede
Pa z ležišča hitro gredc,
Ino stopi v skriven kot,
Da jo bo, ko pride not.



ti



čap! popade striňo lijo,
Ko je priala, kar za šijo>
Ter jo precej zadusí
In kokotu govorí:

Zdaj, tovarS moj! bierž na noge,
Zapusliva koj te loge,
fiog Te koiiko stotín
Je še tukaj takíh strin!

Jaz pa hočem, da ta basen

Lepo bode vam na hascn:

Da verjeti njemii ni,

Ki je sladkih besedí. Kr.


13.

Ponočno ohlajenje.[uredi]

Deseti dan je že, kar dežuje ; posebno pa da- nes lije, kakor da bi htel dež prehitetí vse, kar je zamudil med letom. Kaj prijetno je sloneti pri oknu, če ima človek ravno čas, in poslusati šum- Ijanje in versenje kapljic, ki padajo na strebo in na dreyje pred hiso in ki v veselih pogovorih skakijajo po strehah, po deblib, po lístju in po tleh. Nektere skočijo kar na ravnost na tla in od todi v globokq dolino, nektere se pa obotavljajo vec ali manj čaša po vejicah in po listju, kakor da bi se htele opočiti od globokega padá in okrepčati se za daljno pot.


Poldne se približuje, dei pojenjujé, in m ki so došlej obdajale moje stanovanje, da se vidilo nikomur, so se Jele vzdígovati. Okrog hrí ki ga Yídim iz okna, se vijejo siví oblaki, kij derví mocní iug. b potoka v ozkí doUni, iz m krega gozda, iz vsacega studenca se dvigujejo n"^ meglíce, ki vedno rastejo in se goštijo, kolikor se dvigujejo. Na zadnje se sprijemajo vse z vi čejimi okrog verhov plavajočimi oblaki. ^Me, gredó iz grape, se bo deževalol^ terdijo hribovcr in res, kmalo se je spet dež vlil. —

Večer se približuje. Edo bi bil mislil, da bo gorenc tako hítro premagal ! Megle, ki jih je dosl jug okrog verhov podlí, gredó zdaj ravno nasprolo pot in gorenc jih bolj in bolj terga, da se km kape posameznih verhov ne sprijemajo vec. „Z s^ je skorej preveč ohladil ; od gorenca se jasní - pa se clo na večer! jutri zjutraj bo pa slaná polji, če ne bo megle alí pa vetra.^ Tako toži kme* tovavec.

Drugo jutro je bil zrak tako čist, da nihol tega. Ni je bilo le meglice ne zagledatí. Gorl ravno ni bilo, pa mraz tudí ne tako, da bi djal, vo mora zmerzníti; pa vendar me je ravno na ro prepričal pogled v globoko dolino, po kteri so travniki in njíve bele, kakor da bi jih bil saeg opa^ del. — Slaná je bila.

Ysak vé, da páde slaná, le kedar je jasno, tih«  vrenie \ če je pa nebo oblačno alí č^ pokriva megla


48


me, alí če ]é yelrovno ^ je pa ni. Vzrofc tega pa \ zakaj že rosa zmerzne, ko je gorkota zraka áe ji^aj stopinj nad zmerzlinom, bi pa znalo marsi-* teremu priprostemu bravcu neznano biti, zato pa icem poskusiti, da aocno oblajenje sploh kolikor iliko razjasnim.

če se dotí kujete reči razlíčne gorkole, oddaja Drkeja vedno merzleji gorkote, kí gre od gorkega 3la, kí se dotikuje merzlejega, na tega in kí tako edno dalje se razširja od dela do dela tako dolgo, I Bte nazadnje obe reči enako gorkí.

Ysilka stvar pa zgobiva gorkote tudi po ža-* mja, ker gorkota se razáirja od gorkega trupla idi lako, kakor svítloba, na ravnost na vse straní eizrečeno hitro, in gre skoz zrak, steklo in marsi- terc drugo stvar brez overe in ne, da bi jo olíčkaj ogrela, ravno tako, kakor svitloba gre skoz leklo, in pri tem ne ugasne in tudi stekla svetečega 16 stori. — Taká gorkota se imenuje žareča gorkota.

Po voditvi od dela do dela in po žarenju a tudi vsaka reč gorkote dobiva. Zato bo le ikrat vedno ravno zlo veliko gorkote imela, kedar ivno toliko gorkote dobí, kolikor je zgubi ; če je a več dobi^ kakor zgubi, bo pa vedno merzleji. - Zdaj mislim, da bomo labko razumeli, kako se odi oblajenje reči, ki so po noci pod milim nebom.

Kar je pod milim nebom, se obladi tako, da ddá po voditvi od dela do dela en del svoje t>rkote zračni legi, ki to reč obdaja, drugi del

SUt. TeSeraice O. >▼. A


50


gorkote pa izžarí na vse kraje proti nebeskeni {)rostoni. Je po no6i zrak popolnoiňa jaseň ij miren, gre izžarjena gorkota brez overe skoz zrai in $e zgubí v velikem nebeškem prostom*

Zrak, ki obdaja stvar, ne more povračati zgob- Ijene gorkote, ker ima, kakor vsi gazi, zlo majhine izžarívno moč; po vodityí tudi le malo zamore ogreli, ker le slabo vodí gorkoto. Drugih reči pa ní, dii bi gorkote oddajale. Zato mora bili ysaka stvi pod milim nebom po noci vedno merzleja in men- leja, kolikor bolj se bliža jutro, in sicer mora postn merzlejsa, kakor jo obdajajoča zračna léga, kipi izžarenji zavolj slabé izžarivne moci manj gorkod zgubí. Temperatura stvari, ki leži pod miiim n^ bom, páde tako za 2, 5, člo 6 stopinj R. nižé| kakor je temperatura jo obdajajočega zraka.

Pa ne ohladé se ponoči vse stvari en zlo, ampak tiste bolj, ki imajo večo izžari vno m kakor volná, pavola, lasje in vse rastlinske rei sploh. Rastline se bolj ohladé, kakor góle tli ker kolikor yeče je poversje kake reči, toli vec gorkote se izžari; poversje vsih rastlini peres skúp je pa veliko veče, kakor pa povei lal, ki jih pokriva rastlina.

Je pa nebo z oblaki pregernjeno ali če meA leži na polji, se pa ta zguba na gorkoti skon popolnoma poravna, ker oblaki izžarijo sami nekij gorkote in tudi to, ki pride od zemlje, spet odbíjali in jo tako delijo stvarém ne zemeljskem poyeršji


io9


u

I Tadi veter, ki donáša slvarem vedno novi {y& ne ohlajeni zrak, zmanjáuje nekako nasledke iitóarenja. Stvari, ki so blizo ozidja, dreves ali kakega druzega pokrova, se ne morejo tako hudo )hladíti, ker se jim kolikor toliko povračuje zgnb- |ena gorkota. če se kaka stvar ohladi, da je nerzleja, kakor jo obdajajoči zrak, in sícer če se ^ladi do posebne stopuje, se zgosti v zraka pla- rajoči vodení sopar in se vsede na tako stvar ir podobi kapljíc. To je rosa. če se pa stvar bako hudo ohladi, da ^^^amorejo vodene kapijíce imerzniti, pa pravijo, da páde slaná.

Iz tega, kar smo povedali, je lahko previdno^ ^kaj je zimsko jutro po pretečení jasní noci veliko pcrzleje, kakor po oblační ; zakaj je . poletí med )zidjem veča vročina, kakor na poiji; zakaj se lam zdi, da v ozkih dolinah sonce huje pripeká, l^akor drugod, ker tú nam nadleguje sončna in pd razbeljenega skalovja in ogretih bregov izžar- ^na gorkota. Umemo zdaj tudí lahko, zakaj so to tla zmerznjene, ko se se ni stí sní lo do zmerzlina 6ivo srebro v gorkomeru, ki visí v zraku. V po- ^olnoma jasnih in tihíh pomladanskih in jesenskĺb ločéh se lahko zgodí, ker. o tem času je že sicer lorkota le malo nad zroerzlinom, da se rastline, kakor tursíca, ajda, fižol, buče, proso, kumare, linje tako ohladé, da zmerznejo in pogínejo. Kmetovavci in v^rtuarji so pripisovali to mešcu, pa 30 pozabili bili, da rastline tudi zmerznejo v

4*


ttfSt


bladni jasni nodi, če ga tadi ni mešca na nebesii Zoper to nevarno ponocno oblajenje varjnjejo vertf narji nežne rastline s tem, da jib pokrívajo s slamo^ s sleblenimi plosčamí ali s bosto, da devajo londl na rastline, ki stojé na samem itd. Ysako tabo p(h kriyalo odbíja gorkoto, bi jo izžarijo rastline, nazaj proti njim in j im tudi svoje gorkote daje. Tako pokrivanje je prípravné za vertnarja, pa za kmeta ne, ki boče svoje poije varovatí slané. —

y naj bolj vročib krajib jnžne Amerike dežela Peru, ki leži tako visoko nad morjei kakor verb Triglava. Ta vísoka léga y tako vroči krajib napravlja sícer kaj prijetno vreme, sam noci so merzle, ker nebo ni tu v vrocem skorej nikoli oblačno. Indijani, ki so sadili tursi že zdavnej poprej, preden so vedili Evropc) za Amerike, so iznašli kaj dobro pomoč zop slano, ki jim je pomerila velikokrat turšico zav vedno jasnib noci. Skúsili so, da je ni skodlji slané pri oblačnom vremenu. Zato so pa y jasnib nočéb nakupičili gnoja in slame sem ter ókrog in med njivami, in po polnocí, kedar še oblajenje postaja nevarno, te bupe zasmodíli. Di se je vlegel v podobi oblakov po tibem zraku njive in turšica se ni mogla tako obladiti, da bila zmerznila.

Po našib krajib so tudi že jeli Indijane posno' mati. Sožigajo áoto, smerečje ali drugačno bosM mokro slame in sploh tabe reči,, ki dajo yeliko diml


53


[npi se napravíjo po sto čevljev narazen in se za- nodé ob dveh ali treh po polnocí, če se je gorkota ftižala do 4. stopnje R. in če je zrak se jaseň in rez vetra.

Da drevesa ne zroerznejo, zmanjSujejo nekteri ižarjenja vej s tem, da jih z oljem namažejo, preden 8 popki začnejo prezati*

Naraya sama skerbí tndi, da obvarje rastline red skodljívim izžarjenjem gorkote, ker pokrila je opke z luskami in s smolnato svitlo stvarjo, ktera na slabo izžarivno moč. Marsikterí cvet se zapré rečer, da se ne prehladé preveč njegovi notranji eli, ki so potrební, da se rodí seme« Listje je na podnji platí bolj ali manj ostro, volnato ali z lasci okrito in tako v. stanu, serkati veliko gorkotinib krkov, ki pridejo od ogretíh tal.

Zgornja plat pa, ki žarke oddaja proti nebezu I ki jih pri jasnem vremenu ne dobi več nazaj, } gladka, da se sveti« Gladke reči pa izžarijo lalo gorkote pa tadí malo posrebajo, ampak njene arke, ki padejo nanje, labko odbíjajo^ Listje s^ idaj zavolj tega manj ohladi, pa se tudi na Dncu ne bo moglo kmalo tako ogreti, da bi ma Qo v skodo. J* Tuš e k.


54


14.

Živalsko živlenje na stepi.[uredi]

n.

Med. vsem, kar živí na stepi, se popotnib, posebno spomladí nobena reč bolj očitno ne po- kaže, kakor tiči. Še to, kar je tu štirinogatik žival, živí kakor človek po jamah in príde razta nekteríh le redkokrat na dan. Insekti so premajbiDi^ da bi jíh memohiteči popotnik za posebnosl kraji spoznali mogel ; v vodi živeée zívali pa se skrijejo tako, da jih zamore le domišijija doseči. Tiči so tedaj sami, kteríh je veliko vidili in ki so Da| bolj živi in imajo pri vsem tem še tako podobo barvo in velikost, da jih ni lahko prezreli, se igrá golob z golobico, tam plavá nad trávnik v sírokih kolobarjih lepi sokol, bel kot srebro, bati se je, da je susliku, ki se v trávi igrá, smert namenil. Ta so tropi prib, ki se igraj in razgrajaje po zraku podijo; tam žerjavi, ki lept vversteni potujejo in na daljne kraje opominjajo Pollej je spet kodi kak orel, ki svojím mladio za ktere práv po materno skerbí, mladega ja v krempljih nese in ne pomisli, da spodej na tral mati tndí zastonj za njim plaka. Pred vozom lei vedno malí, belomarogasti „podorožnik^, in vozom ferfetajo škorci, ki iščejo ži veža v konjskei gnoju.


(9

časih se vidí trop velioíh amá, ká se pasejo la poljí, ali na kakem rasnatem gričhn. Štorkljaje Aešejo y celíh družbah. In nad ysem tem tičjim iomom žvergoleva vedno visoko po zrakn playa- oči stepní skerjanec, kí ima vedno veselo pesem iripravljeno. Pa ni treba misliti, da vse tú ko* nbimo na ozki prostor, kar se godi posamezno ^1 širokí stepí« Krátko nikarl vse to se verstí ako od koraka do koraka, kakor smo djali, in redne se prikazujejo drugačí tiči v drugačnih 4oljáčinaL Posebno jih je pa tam velíko tičevf, ger je kak gozd ali kjer se stegaje poleg góle itepe široko biče^vje.

Po tacih gozdib ga ní konca ne kraja go<-- pbjega petja, skovíkanja sov in žvergoljenja rrabcov in dnizih tičev, kí tukaj, kjer jih človek likoli ne moti, gnjezda delajo $ ležejo in se mno- yjo, kar jim pripustíte njíh lastna prijaznost in IDvražnost; in po tacem bičevji se zberajo in mno* iijo race, gosí in pelíkaní, da jih je neveijetno irelíke trópe*

Kakor vstreli lovec tiča, kí ma ravno naletí, íako hočemo tudi mi popisatí tíča, kí nam naj pprej pr��de na misel.

Med vsemí stepnimi tiči isčejo in lovijo lovd laj bolj amse (droplje). — Amáa je praví stepní tie, kí se ne skríva po bičevji in med ternjem, impak na visokí, goli stepí živí in vedno le nn


99

lkaj gladkejih indnatih griéih gnjezdo dela. Ni faeih jih je pa povsod kaj veliko. ^

Amáa je tú taká, kakor dragod, s^e tako »fl in redi, kakor dragod, samo da mora ta vec Xvsfé jestl, kakor dragod in res se vidi velikoknl v trávi na paši. Je jih pa takaj veliko vec kakor pri nas in ni treba deleč iti, da se jih nekaj viä Pa vendar jih je že precej manj. Iz teh dežáí gredó po zimi za nekaj čaša — od srede novembri do za&Dtka marca — preč, pa ostanejo na spod- Bjem Dnjestni in Dnjepra in okrog Odese tni po zimi* NaVadno jih je v enem trópu po dvanajtf do dvajset. Po zimi pa, ko bolj skúpej živé, jih je po 80 do 100 skap, skorej goto vo zato, ker se po zimi le sem ter tje zamore žívež dobití Da bi se zavolj kaj drazega, kakor da skapej žívek isčejo, zberale, ni lahko misliti. i

če se také veliké dražbe prepodé, se raF delijo koj v tri ali štíri manjše trópe; po 20 * 30 jih vkap leli, ko bežijo na vse kraje, in sic* te letijo skúpej, kí blizo vkup stanajejo. ii^ pa kaj raztreseno in le po dve skap..

Ce se ii mali tropi, ki obstojé iz 20 do 30 tičev, zalezujejo, se tudi kmali razdelé v J^ samezne družine. Aínše tedaj ne Ijabijo taU dražbe, pa se tudi ne sovražija tako, kakor di^ petelini, storkije in drogi tiči. Kakôr pri Ijadak mora todi pri amšah naj bolj on skerbeti zavtf^ nost družine, če se vidi mešca junija in jolij^^


bt


]b se eela družina vkop paše, j> labko zapazH!,' la 9 ko žena in otroci, brez skerbi jedó, petelm Mno kvíško poglediije inda pri nevarnosti, ki ii se morde bližala, k^} znamnje da ^ da naj beží k naj se reái, kdor more. Še le avpsla in sep-«  lembra se razreši vez dnižinska. Neverjetno je, kako težko jíh je zalesti, ker petelin je paz^iv Rražnik in dorbro vé, kako ^eleč nese puska, kteri rselej ob pravem času bedreta odnese.

časih se priplazíjo Kosaki, kakor kače, proti j^iin po veliki traví in jim potresajo zernja, kakor* tnega rade poberajo; ali pa oponkšajo z neko lalašč iz volovjega hruslanca narejeno priprayo mbico in tako spravijo pelelina iz oma, ki se mu K>Darejeni glasoyi spremené kmali v doneče pn- AJne poke.

časih se pa bližajo iovoi kakor mirni kme*- lavavci klecé na vozu, ki ga vlecejo voM- Poprej ^ ovežejo ves voz, kola in samé sebe s slaoMi n senom, in ti potovajoči iSQneni kúpi se bližajo redno bo]j tičn, ki se nie bndega ne nadja in täd kterím se potem seno strašne razleti, bljuvaje bčo in ogirij.

Naj bolj znamemto je pa, kako lovi po zimi io južnih stepah amse, kterih se ob tem času ^liko poskrije pod germovje in pod „burijan*, fod kterim kotikor toHko zavetja najdejo pred iirazom in pred burjo. Tu se jim pa časib čudná lesreča pripeti* Kedar namreč megla siví, se jim


98

obesi srež Uidi po peija tako, da ne fnwejo leteti^ Da bi si gfrež otresle, morajo izpod germovja oi prosto, kjer se otresajo in perje s kljunom gladíjo. če pa megla celi dan ali celo noc siví, se pij tidi upehajo in nadležni led se jim obesi za pe- rutnice in jim perje zalije. V takem stana jíh ujame lahko lesica, volk, človek in vsaka stvar, kteri le njih meso disi. Posebno pa človek pazljivo čaká také nesreče tíčev.

Na ostro podkovanih konjih jahajo le z dolgim bičem oboroženi Eosaki po dva aii trije vkup čes sren do germovja. Boječi tiči spoznajo že od daleč svoje sovražnike, in letajo s težkími, víse- čimi perntnicami po stepi okrog, upijejo in skusajo zastonj kvisko zleteti, ker perutnice so jim službo odpovedalo popolnoma. Lovci se zadervijo mednje, ubijejo to, ko jo močno z bičem pritisnejo; mii pa se zavije doígi bič okrog vratu, da se revici zaduái, ko se nesrečni bič zategne, kedar konj dalje odleti.

če vedó lovci izvoliti pravo noci, je loT velikokrat zlo obilen, ker čepijo amše po zimi t velícih tropéh vkup. So Ijadje po stepi, ktere Sta le kaka dva srečna lova obogatila« Poznám kmeta, kí je enega samega jutra z bičem ubil 150 amš, za ktere je v Odesí potegnil čez 500 rubljev. V Odesi veyá amsa po zimi navadno tri rabije, v Ukrajni sest, ée celo deset ali petnajst. Tu. pa


19

e jeseni vstreljene dajejó na mraz, da žmerznejo II da se ohranijo za dragíno po zimi.

čudnó je, da nobenemn drugému tiču na stepi le žmerznejo perutnice. Morde imajo amse pre- dalo mastno perje. Samo racam se nekaj enacega ^imeri. Kedar jimn namreč zamerznejo vse vode^* Dorajó počepniti na led, po noci pa revice pri** nerznejo z nogami in s perjem k leda, da jib lotem pobijejo Ijudje s palicami in biči.

čndno je, da se tukaj tudí nahaja nisovec [Birkhuhn). Ta tie, ki živi po severnih krajib í brezji, pri nas pa v germovjí in nisevji, se lahaja tú na sredi goie stepe, ktére se tndi na- i^adi. Labko se reče, da kakor se nekterí tiči Dgibajo stepe, ker se jim ne príleže ne sama na }ebí, ne nje rastlinstvo, in kakor nekterim le stepa dopade: da ravno tako nekteri tiči tudí slepo za lobro spoznajo., kedar boijega ui, in se navadijo, la na nji dnigače živé, drugače gnjezda delajo^ od dnizih reči se redé i. t. d., akoravno jim ni ^e po godu in so bili v njim bolj ngodnih krajib kaj boijega navajeni.

Orlov je gotovo tukaj ravno toliko, če ne Več, kakor po planinah. Tndi tukaj si poisčejo orli skalovja, ki ga skorej po vseh dolioah dobijo, ker reke so oddelale in raztergale apneno in gra- nitno podlago. Tu ležejo tudi iň^od todí gospo- darijo stepo, ki jo v toliko vojvodin razdelé, ko^ likor je gnjezd po dolinab.


m


MMim, da ga ni kraja na stepi, ki bi ne bili razdelili orlí med se, ker vidijo se skon Ťedno in poTSod letati nad žajce, jarce, amse se cek) nad lesice na lov. Nad lasice se pt upajo le, kedar sta dva vkup. V kraji, kjer se samí gospode sposnajo, ne terpijo nobenega dm- zega orla blizo, akoravno imajo sipkoli, skobci, jastrobi in druge tice roparce tudi svoje deželice, kjer poberajo desetíno in druge davke« 

Merhovine, se ve da, je povsodi obilo po stepi. Po vsih potih in stezah je mertvega dokaj, ki gá pusčajo leto in dan todi potovajoce čede. Jastrobi imajo tedaj todi dosti živeža. Posebno po besarabiskih stepah jih je veliké trópe. Tú se koljejo z íesicami, in z na pol divjimi psi zavolj mer- hovíne, ktere dobije tukaj toliko, kakor nikjer dnigod, namreč pri posebnih príložnostih, postavim, kedar viharji sto in sto konj v inocirja in reke zapodijo, ali kedar cele čede govedine in drobnice pogine po grapah, od dežňíce skopanib.

Yelike čede goveje živine ne redé samo po smerti veliko tičev roparjev, ampak že pri življeDJi dtajejo tíčem živeža s červi in z babami zoljev, ki pokrivajo njib kožo. Pomladi nadlegujejo tudi go«  vejo živino mnogoverstni brenceljni, zolji in obadi, ki ji povsod prevertavajo kožo in pod njo svcjo zalego devajo« Kedar se izleže brenceljnov jajček in izleženi červíček raste, oteče vola koža na sto krajih, dokler je ne. preje červ, ki siví ie


m


iekaj čaša v dlaki v podobi babe, iz ktere potem plj izieti. Koža stepné živine ni tedaj pomladi íč yredna; poletí pa je spet dobro. Celi tropi nerdokaver, kavk in skorcov sledi govejim čedam. ^ Učí letajo vedno okrog živine zavolj teh čer«  OT in bul, se vaedajo prežvekovavcom na herbte d klJQJejo po njih, kakor dleski po deblih dreves. [onji so pa premalo poterpežiji vi, da bi terpelí ake dobrote tíčev; pa vendar jim sledi tudi nekaj ičev, posebno vlaslovke, ki lové musice in ko- narje ., kterih roji delajo sum okrog živine.

Škorcov je po stepah veliko sort, ki imajo rečidel ravno tako lepo perje in lepe imena, Lakor negnjusni živež, kakor: pisani škorec, zlati íkoree, rožasti škorec, kteri sledi posebno kobilí- lam, kterih veliko pokonča. Ľahko se misii, kako fa prebivavci zato čislajo in kako hrepeneče prosijo logá, da bi ga jim poslal. i Pa pustime tem žívalim njih gerdi živež, n obernimo se raje k amšam, lepím „devicam iz ilamidije^, ki pivkajo le rameno pšenice in ki o stepni kine in ponos. Dva šopiča peija za išesi — taká je njih stará, nespremenljiva šega — r voljni, lepo pisavi obleki s tanjkim vratom kakor |osí in noge visoko in pazljívo vzdigovaje se ^rehajajo te imenitne gospe po stepi. Ljudje majo radí tega tiča, hi se tadi lahko privadí judi, pri kterih se večkrat v sužností nájde, Jger redno med krotká kurétíno po dvoriščíh koraei.


67


Nomidi^e device Ijubijo tudi ples^ kakor ž spol splob. Na sltepah jih príde, kakor praYi] veliko skap, posebno kedar mešec sveti*^ da p] dejo skúpej. Le škoda, da morajo jako slabo poslusatí, če jím namreč nobeno drugo gerlo poje, kakor le njih lastno, ker njih glas je ravno takí prímerí k njih podobi, kakor pavo^ k njegovemu perju. ^

Pa TĎasih človek rad odpusti gospodični, dj tako gerdo poje, posebno rad, kedar Ijubeznjid kliče svoje sestre, ko jih vidí iz svoje ječe, kahl memo potujejo po čistem nebu plavajoče« 

Te Numídinje poplesavajo že od nekdaj stepah, kakor so jastrobi že. žerlí mertvo živi Hunov, Gotov, Mongolov, Pecenégov in Tataro' Tudi pribe, sokolí, kavke in drugi llcl so me že starí prebívavci stepe. Je pa zdaj veliko ti po stepah, kterih pred ôO letí ní bilo, in kí se se le zarodili, ko so jelí Ijudje vec dre saditi in bolj polje obdelovati. Dleskov, postaviflj ní bilo pred 10 letí okolí Odese. Se ve da sj se zlo pomnožílí od tistega čaša vrabci in dni| Učí, kí živé od zernja ; aekaj jih je celo na novi prii^^.

Pri vsem tem je pa vendar se vedno i^ vec mesojedcov. Posebno je sokolov in kreguljei neizrečeno veliko. Med njimi so nekterí práv to pega perja. Naj lepší je pa viánjevobelí, kí i praví volk v oyčji oblekí, ker obleka i^egova j


kvno jtaka, kakor naj bolj nedolžne in Ijttbessnjive blobíce, kterega dah pa vedno le na moritev in k kri misii ; po tem krásni * ^falco rofas^, ki na tasovskem samo po stepah živi* Njegovo perje bže Yse barve med nijavo, ognjeno radečo in latorumeno, in vesel je, če le more gledavcu rojo krasobo od vseh stráni pokazati. Ce se lovek y travo vleže, naj bolje je, če blizo gnjezda, ačne koj po zraku svoje ametnije, da jim ni malo para, se zaganja gori in doli, se spuséa 'lepem kroga na gledavca, se spet premetava in lese po ^krogib, se vzdigne potem na ravnost ivisko, kakor da bi htel od zem\je bežali, pa iade spet, kakor kameň, s peruti navzdol, kakor la bi se ga strah za mlade bil spet polastíL Povsod »a stepah se vidijo kregulji in sokolí. Posebno ^eliko jih leže v luknjicah slermega primorskega Mrega in po brežiriah gráp od dežnice skopanih. f Tudi sove se prídražijo tem tolovajem. Ako- "avno je tako svitlo na stepi, se vendar sove niso nogle zderžatí, da bi se ne bile pridružilo veseli inižbi druzih tičev. Pa vendar morajo po noci laj pridno skerbeti za svoj želodec, ker podnefi ie ne dobi zanje nič; saj je ni pogozdne tmine iíkjer; zato morajo pa tudi tukaj vec terpeti kakor >ri nas. Toliko bolj se pa razveseljujejo po gozdih levernih step, kjer je veliko sov vseh rodov, in M koder tudi po noci hodijo na rop na planjave. Dele družine kričečih sov je po teh gozdih, v


64


kterih se po noci ne slSi dnizega, kakor njih čanje in žab žalostno ragljanje.

Stepa ima sicer malo prijetnih glasov. praví pevec, kí se todí nahaja, je skerjanec (ala calandrea), kí povsod čívka in žvergoleva, kterega petje se slisi pomladi po celí zeleni ste; notrí do Mongolov. Po bičevjí poleg Dnjesti pravijo, da tudi slavcí prepevajo že od nekdaj škoda, da jih le voleje usesa poslušajo. Še le zd zaóenjajo zahajatí ludí na verte blížnih naselitev.

Kač je mnogo po stepí. Brez stevila ji je, alí bilo jih je saj pred 30 letí. Kar se ]jud-j stvo pomnožuje in stepa bolj obdeijuje, jíii vedno manj. Pa ker jih Malorusi navadno n pobijajo, jih je še sem ter tje toliko, da stanujej z Ijudmi vred po zemljankab« Malorusi se jih močnoj ogibajo in pravijo: j^Pnstis ti kačo pri miru, tudi ona tebe ^ pustila, če jo pa ubiješ, te b druge pičíle in celo ves njen rod ti ne bo dal miru^.

Naj dalja kača na stepi je,,Caluber trabalis^. Ko sem tam bil, so govoríli od ene, ki so je vidili na Dnjestru, da je bila tri sežnje dolga kača. „Enkrat smo se kopali^, mi je nekdo prípoveda val, „stirje smo bili, vsi mladi fanfje. Ko sfflo se jeli oblačiti, zavpije eden : „Glejte, kaj je pa to med skalovjem ?^

Zagledali smo kmalo saj sest vatlov dolgo kačo. Akoravno se nismo balí kač, se vendar


65

íO upali, in eden pravi: ^Bolje je^ da jo pin'

10 pri miru, je preveliká.^ Še bo]j kakor kače

10 se pa balí šramote, in kmalo smo jo jeli s

oinjem pobijati. Kakor da bi bila svoje moci

irepričana, se ni ganila le za las ne, ampak se je

ivsdignila, kakor imajo vse veliké kače navado,:

laprednji konec poldnigí vatel visoko, vedno sikaje

in glasno kakor gos pihaje. Kanmi niso práv za-i

ideM ali so'pa spodersniii se na opolzlem truplu.

Nismo se upali, da bi jo bili nažgali s kralkími

ipalicami, ki smo jih imeli sabo, zato smo sli zdaj

eden, zdaj eden dolzíh palíc iskat, ko so med tem

^dmgi kači opravili dajali, in zdaj smo jo bolje

poprijeli* Ta jo je tu vdaríl, uni tam in če se

je spustila za kterim, da je tekel, so bili koj

drugi mu na pomoc, ki so jo pritiskali, kjer so

le mogli. Gotovo smo jo bili nekterikrat hudo

zadeli, ker jela je bežati ' po bregú. Podili smo

jo s kamnjem in debel kameň jo je zadel na

glavo tako, da je obležala in se vila po pesku,

dokler jer nismo pobili popolnoma. Merili smo jo ;

dolga je bila deset čevljev in debela kakor ste-

klenica za vino^.

Močirno bičevje poleg rek je práv kraj za kače. Iz njega se prikažejo časih veliké kače, od kterih se res pripovedujejo čudne reči.

Bilo je okrog leta 1820 blizo nemških na^ selitev „FranzenstbaP in „PelerslhaF, ko so Ijndje večkrat zapažili čndne sledí po lýivah. Bilo je,;


66

kiAor da bi bil kdo méh vlekel po iSba^ stebla b tlám potlaeene, kafcor da bi bila gaa iiare|ieiia ékoz žito. Také sledí so se od začetka yidile le rédtokrat, pozneje pa bolj pogostoma.

Cez nekaj dni so dobili tndi na polji žrebeta, kí je bilo na pol mertvo in ki je imelo nenayadne rane, kterih gotoyo ni yolk narodil bil. In Ijadje so že jeli govoríti: Gotovo se plazi kaka veliká kffda krog vaši. In to je bilo res. Enega dné Je priropotalo v vas pet voz Ijudi, ki so Ihíí se bolj oplašení, kakor njih konjí. Bili so cez noč na stepi, kar delavci večkrat storíjo, ker jim je jH*edeleč vsakí dan od doma na daljne njive fao- dití; zato pa ostanejo celí teden na stepi in pridejo se le v saboto večer doma Ti Ijadje so tako vdelovaii, kako slrašno veliká kača je njih in konje oplaéila, da so bili primorani oče župan oklicati: cela srenja mora iti kačo lovít in sel bližnji nemški naselitvi se morate za pomoč pro- I siti. Vec kot sto možakov je šlo potem na polje*, pa celi božjt dan so zastonj iskali. ^li so domú, sosedje so se jim pa smejali in zabavljali zavolj strabu pred kačo. Vendar so žnpan vse iaieU j^pravljeno, paše in prah in svinec, da bi bili v Stanu svojo dolžnost sloriti, ce bi bilo treba.

Ko so potem spet pripovedovali pastirfi od vd&e kače, ki jim je govedino in konje oplasila in celo enega honja končala, so spet jeli jo sa- i^ovati in jo res tudi našÚ. Od začetka se je


m


^postavila, kakor da bi se htéla branHi, pa dobila je kmalo v traplo. Pa vendar ni bila koj ittertvi^ ampak sipnstila se je v beg* Podili so jo m ie večkrat za njo strelili, pa bežala je tako hi^ proti stennemu bregn Dnjesb^a, da je niso mogli zateči. Tu so jo vidíli vsi, kako se je po brepi spustila in še skrila v bičeyje pri reki, kjer je pogÍBÍla. Po kervavem sleda so šli dolgo za ajo, pa je vendar niso veo vidili. — Nekteri so djidi, da je bila dolga kot naj ddja žerv. Župan pa, ki mi je to prayil^ je djal, da je bila naj manj tri sežnje in pol dolga« 

Sem teŕ tje je Se zdaj toliko kač, da se pastirji radí ogibajo teh krajov. Navadna jed večih stepnih kaô so mali susliki, ktere mori vse, kar jé meso, kakor smo že povedali. Tako je živalsko živijenje po stepah« 


15,

Kar bodi za domače potrebe.[uredi]

Domače zdravila*

QKedar kri i% nosa teie.') Večkrat se prigodí, da ti kri iz nosa priteče. Dostikrat je to znamnje, da ti zalega kri v persi in glavo; včasi naznanuje mertud (božji žiak), ki te žnga pokopati, ali kako drugo nevarnost. Zato senikar ne straší in tudi ne nstavljaj berž kervi, ki ti

5*


08

tefie i2 nosa 5 da si kake drage nevarne bolemi ne nakoplj6š« Če pa vendar že predolgo kervavä^ da tí morebiti že slabo prihaja, tedaj pa le skerbl^ da kri vendar ustavia.

Najboijse zdravilo v kervavenju je merzlt voda. Merzla voda se jemlje v ústa, merEli okladki se pokladajo na glavo, med plece, na pers h t d. Včasi se merzla voda v nos brizglja. V moônem kervavenju svetujejo zdravniki okladke 8 snegom ali z ledom na vso glavo; tndi potap- Ijanje cele glave v škaf merzle vode je zlo koristne. Včasi boš kri naglo ustavil, če desno ali levo roko ali pa obé, kakor ti namreč kri le iz desne ali leve nosníce ali pa iz obeh nosnic teče, naravnost kvisko (na vis) deržis* Že yečkrat je bilo po tem pomôcku kervavenje ustav- Ijeno, kakor nam káže sledeča dogodba: Ko je leta 1855 belgiska vojska marširala, je vojaski zdravnik Journez osem in dvajset vojšakov dobil v ozdravljanje, kterim je kri curkoma tekla iz nosa. Merzle vode ni bilo pri rokab, tudi je bila nevar- nost že veliká, kaj je bilo tedaj začeti? Ukazd je, naj se vsakemu puška vzeme, komur je kri tekia; on naj pa z glavo po koncu in z vzdig-- njenima rokama naprej maršira; dihal je však skoz odperte ústa. Yečídel je že v dve h minutah nebála kri teči.

(^Salo dobro zdravila.^ Salo ali špeh je práv dobro zdravilo vvročinskib boleznilu No-


«« 


vice pravijo o njem: Sknjbije mnogih stravníkov so poterdile v novejáih časíb veliko zdravilno moč gala alí špeha. Porok tega nam je slávni danajski zdravnik dr. profesor Hauska, kteri salo priporoča zlasti pri nekterih boleznih na koží, kakor so ošpice (Masern), škarlatnica (Sčharlacb) in dnige také bolezni. če se pa v taki vročnici celi život otroka ali pa todi odrasčenega človeka s salom namaže (vriba), bo hnda vročina nebála in bolniku bo zlo odleglo. Pomaga sicer v lakih vročnicah tadi umivanje z merzlo vodo in zavijanje bolnika v rjube, ki so bile v merzlo vodo pomočené, ali kaj takega se more brez nevarnosti le pod óčmi skusenega zdra vniká zgodití, — maziíassalom pa so brez vse nevarnosti in vsaka matí more namazali svojega otroka, kterega hnda vročina kuha, preden se ospíce, škerlatnica itd. po križu spustijo alí če so se že tudi spustilo. Salo se v r i b a dva«- krat, pa tudi trikrát na dan po celem životu, ali pa le po vratu in persih. — Naj si tedaj to mazilo dobro zapomnijo zlasti matere za svoje otročiče, ktere včasih taká vročina huba, da so res usmi-» Jjenja vredni. Salo tolaži vroéino in prežene vse rnjene nasledke ali jih saj veliko zmanjsa.

(Zdravilo zoper imefje v gerlu.^ Ni je zá otroka nevarniáe bolezni, kakor je vnetje v gerlU', ki ga zdravniki splob „angina, häutige Bräuné" intemijejo. Marsiktera mali, zlasti na deždi, kjer ni berž zdravnikov dobili, je mogla milo gledati,


^0


kakó jej je riagla bolézen Ijubega otročiSa asadavilt ker ni vedila pravé pomoci. Borž ko mali zapan da otroku od znótraj vrat zateká in se slisi ti^ hiripav glas, ki jo lasten tej bolezni, naj yzanM glažek vode in naj pomeša v to vodo beljak enegi jajca; te beljakove vode naj se otroku nóč in dan VBako uro daje polna žlica piti. Zraven teg'a zdra- vila naj se otroku za navadno pijačo daje mlacne cukrene vode, ki se napravi, če raztopis v polici mlacne vode nekolíko cukra in ubijeá vanj ceb jajce z rumenjakom in beljakom vred. Tako za- gotovlja dohtar Biliard na Franceskem. ~ Zlo hväli se tudi sledeča zmes: vzemi beljak enega jajca, prilij dobro žlico laškega olja in priden nekaj stolčenega cukra; vse to se dobro zmesa, da postane pravi mizelj. To zmes dajaj otroku ifl ozdravil ga boš skorej gotovo. Ta zmes se pii tudi močno priporoča v vseh persnifa in pljučnik boleznih.

Gospodarske drobtine[uredi]

(Žiivino kopatt). Vsakemu kmietn je dobro znano, kako potrebná je po letu kopel za živiiio, posebno za konje, ker odverne marsjktero hado bolezen, zoper ktero ni lahko pomoci, če se pi živina kopije, pravijo „Novice* se mora to pa- metno goditi, zakaj živinski život je kakor clo* veéki život, ktereinu,^ 4e je preyroč in potia, kopanje ne tekne, maŕvec mu skodnje. Skusnjc


Ttl


iifičt, da marsikter konj je pljitcno bolešon že do- IhI v vodí, če so ga preyročega kopat gnali, marsikter je že za mertudom (božjiin žiakom) omerL

Veliká vročina slabi živino kakor človeka: merzla voda ga pa hladí in ga moonega storí, ako se pamelno kopije v nji.

Treba je tedaj pri kopanju živine vediti to-le :

1. Živina se ne sme nikoli v vodo gnati, kedar je ravno izprežena bila in je težko vo- zila ali hitro letala in je po delu zlo vroča in spolena.

2« Najpamefnejse je živino z jutra j kopati; zvečer je vsaka delavna živina bolj vroča po gorkoti svojega lastnega trupla, pa tadi po unanjí vročini.

3. Nikoli sene sme živina predolgo ko- pati, ker predolgo kopanje v merzli vodí j i vec moci vzame kakor Ji je dá« Deset do petnajst minút je dosti.

4« Tudi berž potem, ko se je živina na- jedia, se ne sme v vodo gnati. S po In i m vam- p o m ne tekne kopaiqe za to ne, ker želodec neha v vodi prekuhovati ali prebavljati povžito jéd, in se za tegá voljo lahko kakána bolezen začne.

(Kako si zamore vsaka gospedinja lahko sama jesih napravljati) Ker se dan današnji in po pravici zlo toži, da ni lahko zdravega jesiha


72


dobití, poTémo naáim gospodinjam, kako si lahko samé napravljajo práv dober kap jesíh, in »cer tako-Ie: Yzamejo naj 2 funta sterdí ali medu, 'A funta ali 3 unče v prah zmletega vinskega kamna (Weinstein) in pa 2 bokala dobrega žit- nega žganja; vse to naj se dene v sodček, ki derží četert vedra, ki se potem z mlačno dežev- nico ali pa z zavreto stadenčníco zalije in skozi 3 mešce na gorkem mirno siati pusti. Po pre- teklíh 3 mescih se lahko vsaki mešec 7 bokaiov najboljega jesiha iz sodca odtočí, potem pa spet z 1 bokalom žganja iz žita napravljenega in pi s potrebne mero mlačne deževníce zniije.

(KdaJ presajati drevesa?) O tem je slo mise). Eni terdíjo, da v jesení, drugi da spo- mladi. To pa so prazne besede. Kakor so okolj- šine in zlastí kakoršnn je zemlja, tako naj se presajajo drevesa tú v jeseni, tam spomladí. —I Kjer je zerolja labka peáena, bolj suha kakor mokra, je boije drevesa sadítí v jeseni. Zakajt — zato, ker se korenine potem lóže od veče jesenske vlage (mokrote) napijó, zemlja se pozimi bolj vsede in se zimska vlagn večkratni pomla- dánski suší in tadajnim susívniin vetrovom zoper- stavlja. V taki zemiji v jesoiii sajene drevesa začnejo spomladi koj rasli, namesto da se le spomladí presajene revno hirajo, dokler da k moci pridejo. Ker pa srež zemljo véasih zlo nategne in bi potem tudi korenine vsajenih dreves skodo


73


terpele, je treba, da se jame, v ktere imajo drevesa v jeseni vsajene bití, že zgodaj skopljejo, da se more zemija že pred mrazom dobro vsesti, da je srež potem ne vzdigne tako lahko. — Kjer pa je zemija težka, debela in mokra, naj se pre- sajajo drevesa vselej spomladí* Debela zemija, če se je drevje presadilo v jeseni, se ne vleže tako hilro po korenínah; zato ostanejo tú in tam votline okoli korenín, kjcr se moča nabíra in cez zímo korenínice plesníti in gnjiti začnó. Spomladi se ni tega baU. Pa to je spomladi zoperno, da suša včasih rast zatiruje. — Kjer pa je veliko drevja na novo zasadili ali presaditi, tam ni mo- goče si vselej čaša zberati; naj je jeseň ali spomlad, sadili se mora; v lakih okoljsinah je treba vertnarjem pazljivim bití, da odvernejo vse, kar bi novim zasajencom škodovatí utegnilo« 

(Drevje saditi v slabo peseno zemljo). Kdor hoče drevesa v slabo zemljo saditi, v tako namreč, kjer vé, da se mu ne bodo po voljí ponasale, naj napravi 15 pavcov globoko jamo in naj ji naredi íz cegla ali drugih škerli 3 čevlje široké tla, da se ne bodo mogle korenike v globočino spusčati, ampak da se bodo le v gomji boljši zemiji razprostírale. Ravno to se dá todi napravití, če je gornja zemija slabá; to se pa napravi, če se poversna zemija od drevesa proč vzame in z rodovitno nadomesti. Akoravno to opravilo ni novo, vendar menda ni se veliko



74

sadjorejcom znano; ako se ga bodo pogosloma poprijeli, se bodo kmalí prepríčali, da jim bo sadje od leta do leta njih trud z bogatim sadjem plačevalo.

(Kako Holandčani sadne drevesa gnojýo.) Holandčanje sadne drevesa tako-le gnojijo : Na- pravijo namreč okolí drevés z nekim nalaš zato pripravljením svedrom po čevlji narazen po 3 pavce široké in po 18 pavcov globoke luknje, ter jih z gnojnico zalijejo. Po Lindley-evih skus- njah je zato opravilo najpripravnisi čas sadne dre- vesa z gnojnico zalivati, kedar sadje svojo zeleno barvo premenjuje, to je, kedar začne se debel/tí. Kedar se pa vidi, €(a začne zoreti, se ne smejo nie več zalivati, ker se sama voda, čeravno pri- haja sad po nji debelejái, sadju prijetni okús jemlje.

(Nov.)


Družbin oglasnik.


I. Inenik dosmertaih drožníkov.

Do 1. janíja so dalje stopili v dntžbo s v. Mohora kot dosmeŕtnindje sledeči Častiti gospodje :

24. Šparl Jozef, kaplán v PoljaDi na Štajarskem in je plaČal v matico • . 15 gld. — kr.

25. BrenceJernej, kurat v Dutovljah

in je plaČal v matico 15 „ — ■„

26. VolČič Jakob, kaplán vZaverču

in je plaČal y matico • . . . . . 15 • „ — „

27. Hobel Anton, kaplán v Žabnicah

in je plaČal v matico . « . . . 15 „ — „

Vsega vknp • 60 gíd. — kr.

Popolní imenik vseh družnikov v abecednom redu prinese „koledarČek dražbe sv. Mohora^,

2. Drnžbini podponikl

v matico seje odStelo 8 gld. 50 kr. a. velj., ki so jih za svoje y 1. zy. „VeČernic" natisnjene spise nekteri gg. pisayci matici prepustili.

Drnžbina matica se je tôrej, kar je viditi iz priČu- joČih razkazoy, zopet za 68 gld. 50 kr. a. yelj. pomnožila.

K tému znesku y gotoyih dnarjih gre priSteti 19 gld. iz razkaza y 1. zv. ^VeČernic*'^

Za 80 gld. se je nakúpila e na deržayna oblí- gacija po 100 goldinarjey s 5 odstotki, 7 gld. 50 kraje.

se pa še hrani za dalje nakupovanje.


-*.


76


3. NazDanilo in povabilo.


Mešca novembra t. 1. se bo razposlal dražnikom st. Mohora „Kole darček družbe s v. M o hora*' in ^a Kr. Šmidta „Zgedbe sv. pisma'*, — starí zákon — po- slovenjene poleg 16. izdave, ki jo je za otroŠko mladost napravil J. Farbman v Gradcu. Za zgodbami sv« pisma še le pride na versto ^življeoje svetnikov in svetnic bo^ih", ker porvi naiis Še nt popolnoma razprodan (blizo lOOiztiaov se ga dobí še na prodaj.). — Častite gg. slovenské pisatelje prosimo, da nam za koledarČek vsaj do konca septembra pofiljejo obilo krátkej Šib nravnopodučnih sostavkov za Slo- vensko Ijudstvo.

y druzbo SV. Mobora se more za tekoČe leto Še vedno stopiti. Kdor boČe posamezne iztiso „slov. Večerníc^ pod križnim závitkom naravnost po posti prejemati, naj príloži za však zvezek syojemu plaČilu §e 6— 7 krajcarjev nov. dnarja.


.ttí:


KÁZALO.


1. Cerkvica na griéu «, 1

2. Bmert Ludovika XVI., kralja francoskega 10

3« Prisega (Jorotanskega vojvoda 17

4* Strašná kazen zavoljo nepokoni^e .90

5. Paganski in keričanski modríjan • • 23

6« BlagoČntje oroslanovo 26

7. Poslednja volitev .27

8« O potresu zemlje 29

9. Pesem od novih zvonov . . • • 81

10. Zvonovi 33

11. Velbljud 36

12. Pes in petelin' 44

13. Ponoéno ohlajenje, 47

14. Živalsko živyenje na stepi 54

15. Kar bodi za domače potrebe ••..«•••• 67