Slovenske narodne pesmi (Štrekelj)/Razdelek V. Pesmi obsmrtnice.
| Slovenske narodne pesmi (Štrekelj) Del III. Pesmi za posebne prilike. Razdelek V. Pesmi obsmrtnice. |
| |||||||||||||||
Razdelek V.
Pesmi obsmrtnice.
^ripomnja.
Kadar kdo umrje, je navada, da se sosedje na večer zberd in čujejo (varujejo, vahtajo) pri mrliču vso noč. 06 tej priliki molijo navadne molitve, zlasti roini venec. Mimo tega pa pojo tuđi pesmi, ki se nanašajo vse več ali menj na smrt. Red, v katerem jih pojo, ni določen naprej za vsaki primer: začenja se zdaj s to, zidaj z drugo pesmijo. Tuđi se poleg smrtnih pesmi poj ej o še druge, zlasti pobožne; ker se daje varuhom tuđi jesti in piti, prihajajo včasi in polagoma na vrsto ćelo pesmi posvetne vsebine. Ko prekinejo moljenje in pevanje, pripovedujejo tuđi razne pripovesti, zlasti pravljice o mrličih in strahoviti, o ve- domcih, vicanju duš in enakih rečeh.
Tu objavljene pesmi so vrejene, ker njih spored ni določen naprej, po njih vsebini: od pesmi o smrti sploh, ki nas caka vseh, o potrebnosti pokore, o sodbi in njenih po sledkih se pr eha ja k pesmim posameznih določenejših primerov, v kterih jemlje umira- joči ali celd mrlič slovo od srojcev. Ta oddelek preneha s pesmimi, ki se ozirajo na pogreb in maše zadušnice.
Drugi oddelek obsega ostanke narekanja za mrlvimi, ki se je ohranilo samo še v Bclih Kranjcih.
V tretji oddelek so posti eta narodna slovesa ali nekrologt po umrlih. Po Stajerskem, pa ludi po Kranjske m semtertje, je namreč navada, da kdo zlofi v spomin umrlega človeka posebno pesem, v kateri pripoveduje, kako je storil smrt, in hvali umrlega lepa svojstva, ki so ga prikupila Ijudem. Zlasti se take pesmi zlagajo v spomin poštenim dekletom, pridtiim mladeničem, potem Ijudem, ki so nagloma in po nesreči izgubili življenje. Ker jcmljc v ?tjih umrli slovo od roditeljev, sorodnikov in znancev, se imenuje taka pesen slovo, na Stajerskem slova (gen. slove). 1 ) Ta slovesa z napevi vred so večinoma delo organistov ali cer-
l ) Iz sloboda: slovo vzeti iz slobodć vzeti ,sich die Freiheit nehmen, si eh frei machen, sich verabschieden*.
/
III. — V. Pesrai obsmrtnice. A. 6120, 6122. 527
kvenikov ter narejena vsa več ali menj po istem kopitu. Pojo se ne samo doma in pri delu, ampak ludi v cerkvi, pred po- grebom in sicer pri zadušnicah. Včasi so precej dolga, kar pri- haja od tod, ker je dobival ne kod cerkvenik za vsako strofo po grošu. Čim star ej ša so, tem bolj narodno je njih lice. Pro- izvodi zadnjih let so ie popolnoma nenarodna roba, da ne ra- bimo o njih izraza ,umetni'. Nekatera slovesa so se razširila precej daleč, druga pa so ob ticala na svoji rodni grudi. Da bi pokazat značaj tuđi teh, sem iz obilega gradiva izbral nekaj vzorcev, druge pa sem po abecednem redu prvih verzov z oznamenilom, komu v spomin so zloiena, uvrstil v dodatku med umetne pesmi obsmrtnice, ki so mimo pravih razširjene v narodu.
Oddelek fl.
Pesmi, ki se pojo pri mrličih.
Človek zvene kakor detelja.
6120.
(Iz Frama )
Raste, raste detela, Kda ti smert do tebe priđe,
Oj detela zelena, T§ doli pokosi,
Oj detela zelena No vzvečer gledat priđe,
Na zelenem travniku. 20 Uže mertev tam ležiš.
5 Zautra kosec priđe, Če mi ne hoćeš vćrj^ti,
Jq doli pokosi, Le na grobišče poglg,
Vzvečer gledat priđe, Vsej druga ne bQš vidčl
Uže suha tam leži. Ko svoje brate no sestre.
Ravno, ravno tako 25 Vsej druga ne bQš vidčl, 10 Bqš grešnik ti : Ko še druge ljudi,
Vzvečer doli ležeš, • Ko še druge ljudi Si frišek no si zdrav; No te bčle kosti:
Zautro zgoda vstaneš, £osti x tan | le D ži J°- x
Se kerhko nasmejiS, 3<> Za dušo le Bog ve.
15 Se kčrhko nasmejiš, Le prav si premisli
Svoje grčhe ponoviš. No prav s§ razgl^j,
Le v serce si vzemi, Ne bQš nikoli veseli
6l2I.
(Iz Frama.)
Oj raste, raste detelja, Oj detelja zelena
Detelja zelena, Na zelenem travniki.
6iao. Zapisa! Oroslav Caf. — Iz CO. II. wj. 6iai. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 5.
528
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6122, 6123.
5 V jutro kosec priđe, Jo doli pokosi, H večer gledat priđe, Že suha tam leži.
Oj grešni moj človek, 10 Ravno tak boš ti,
V večer doli ležeš, Si krepek in zdrav:
V jutro gori vstaneš, Se čvrsto nasmejiš,
15 Se čvrsto nasmejiš, Svoje grehe ponoviš.
V večer doli ležeš, Si krepek in zdrav, Pa smert k tebi priđe,
20 Te doli pokosi.
V jutro gledat priđe, Že mrtev tam ležiš. Će meni ne verimeš, Na britof poglej:
25 Še tam boš videl Svojih mater in oče, Svojih mater in oče, Svoje brate in sestre.
Svoje brate in sestre, 30 In te druge ljudi, In te druge ljudi In te bele kosti.
Teh kosti nič ni druga Ko prah in pepel: 35 Le to si v serce vzemi, Ne boš nikolj vesel!
Rasti, rasti, detela, Na zelenem travniku,
V jutro kosec priđe, Dal jq pokosi.
5 V večer gledat priđe, Že suha tam leži: Premisli, moj človčk, Lih tako dqš ti.
V večer dol ležeš, 10 Si čerstev no zdrav,
V jutro gor staneš, Se. čerstvo nasmejiš, Svoje velke grehe ponoviš.
Će meni ne včrimeŠ, 15 Na grobe poglej.
6122.
(Od Frama.)
Prav si premisli No prav se razglej, Vsej ne dqš nikoli vesel!
Na grobe ti idi 20 No tam se. razglej,
Vsej ne boš druga vidčl: Svojih mater no oče Ino brate, sestre, Ino še druge ljudi, 25 Ino še druge ljudi No te bčle kosti.
Ćloveka ni druga Ko prah no pepel, Ćloveka ni druga, 30 Ko prah no pepel !
Človek zvene kakor cvetlica. I.
6123.
(Iz Štandreža pri Gorici.)
Rožica na polji cvedena, Zvečer je lepo cvedena, Prej, ko sonce v jetro na
gori stoji. Rožica je že pokošena.
5 Ker sonce o podan stoji, Že rožica prebrnjena; Prej, ko sonce zajde, Že rožca u lonć'co spravljena.
6122. Zapisal Orosi a v Caf: pela Gertrud Falantan. — Iz CO. I 51 — 52.
6123. Zapisal Jožef Cejan; pela M. Ncmec-Lutman. — Iz Cejanove
\birkc II. št. 46.
HI. — V. Pesrai obsmrtnice. A. 6124, 6125. 529
O glih tako, o človek moj ! Mašnik te lepo spove, loZvečer si zdrav in vesel, Inu u sveto olje loži:
Še ni ura punoći, 15 Prej, ko sonce v jetro na
Ti že greju po mašnika. gori stoji,
Že dušica pred sodnikom stoj i 1
6124.
(Iz Volčan pri Tolminu.)
Še kaj mi pravi Sin božji:
»Le sam, le sam, vsi ti zvoljeni,
Saj vam bom dal, kar bom 'mel,
Kar bom 'mel, kar bom uterpel, 5 De bom le vaše srca ozdravel !
Saj moj jarm je prav slad&k,
Moje butare so prav lahnć,
Kdor jeh bo voljno nosil.
Pa ti, človek, si ravno tak, 10 Kakor ta rožca v zelenem trat:
Rožca je lepo precvetvala,
Prot solncu je bla obrnjena;
Še v tem mi priđe kosec mlad,
De mi vrže rožco v tleh preč. 15 Rožca je v tleh posekana,
Med druge rožce zmešana,
Nobeden ne ve, kam rožca priđe.
Saj ti, človek, si ravno tak !
Zvečer greš zdrav nuj vesel spat, 20 Po noć silno bolan postaneš,
Boldn ležiš, milo ječiš,
Še sam na se ne predomišlješ:
K misleš vse le tu,
Komu bi zapustil tvoj lepu blagu, 25 Al tvoje srebro nuj zlato,
Še sam na se ne predomisleš.
Umret boš mogel, umret boš mogel :
Će nočeš umret zavolj Boga,
Umret boš mogel zavolj hudiča, 30 Ferdaman boš na večne čaše!«
Človek zvene kakor cvetlica. II.
6125.
(Štajerska.)
Rožice vse cvetejo Ne obedna ne povene,
Po zelenem travniki, Vsakša črvsta še stoji.
6124. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa. Trat ni morda nam. trati, ampak stoji za travniki (travvnk).
6125. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XIX. d. 8y (i8q, igs) f kjer je v v. 4. besedi črstva pripisana na robu varijanta rosna. Vraz je prepisa/ pese m
34
530
III. — V. Pesmi obsmrtrrce. A. 6126, 6127.
5 Kosec priđe, pokosi, Sćnce priđe, posuši; Brez mira, brez milosti Veter priđe, raznosi.
Tak si ravno, človek ti, ioKakti kapla na vejici:
Malo veter razhladf Kaple ga na veji ni!
Tak si ravno človek ti: Nemaš vure neti dne, 15 Nemaš vure neti dne, Kda bćš mogS. s sveta it!
Človek zvene kakor cvetlica. III.
6126.
(Iz Frama.)
Kaj si misliš človek na svčti, 15 Ravno toliko življenje terpi,
Da zmirom češ v grčhah
živčti? Po grčšnem ti priđe hudo, Ne bQŠ prišel v sve,to nebć.
5 Le hitro pregrčhe zaverzi No božje zapovčdi derži; Po grčšnem ti priđe hudo, Ne bQš prišel v sv§to neb6.
Ravno toliko življenje terpi, 10 Kakor kaplja na veji vesi, Eden majčkeni včter shlidi, No kaplje na veji ve,č nL
Tako se zna tebi zgoditi. Oj smert še ni zabila kositi,
Kako roža na travniku cvčti :
V jutro še čerstva stoji, Priđe kosec, jq pokosi Priđe kosec, jq pokosi ;
20 Spravljač jo uže posuši,
V večer suha v parni lezi.
Tako se zna tebi zgoditi. Oj smert še ni zabila kositi :
V večer si še čerstev no
zdrav, 25 Pak ne vćš, če bQš še, jutrč
vstal, Pak ne vćš če bQš Še, jutrč
vstal, Ali bcjdeš na pravici ležal.
Človek zvene kakor cvetlica. IV.
6127.
(Iz Podgorja.)
Zakaj se t'ko lepšaš na svetu, Zvečer še zdrava gre spat, Al'neveš, da boš morala vmret'? Zjutraj ne more več vstat.
V tem vofertnem gvantu živiš, Svojo dušo pa pogubiš!
5 Poglejte to rožo na polju, Zvečer še frišna stoji, Zvečer še frišna stoji, Zutraj pa suha leži.
Poglejte te mlade fantiče, 10 Pa tuđi mlade dekliće:
Na britof jo bojo nosili, Oh, tamkaj pa dol položili: 15 Tamkaj boš počivala ti Notri do sodnega dne!
Tam bojo odgovor dajali Starši od svojih otrok, Starši od svojih otrok 20 Pa tuđi od drugih ljudi.
v VO. I. 103. Tam dvomljivo omenja kot zapisovavca Vrbnjaka ter, je predru- gačil to: 1 R. v.] Rože lepo — 3 nibena — 4] Vsakšna rosnata stoji — 10 Kak ka plića — 12 Kaple ga] kaplice — 16] Kda si priđe smrt po te.
6126. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II. $2. (Pravici = pravdici = Paradebett = parah). Narodnost je nekoliko sumi j iva ; prim. pri Redeskiniju 5J. pesem (str. igi dj, k/er je /. strofa podobna naši /., 6. naši j.
6127. Zapisat France Francetov. — Iz njegove zbirke I. Št. 58.
III. — V. Pesmi obunrtnice. A. 6128, 6129.
531
Človek zvene kakor cvetlica. V.
6128.
(Iz Št. Jurja ob Ščavnici.)
Ti Ćlovik živiš na sveti, Pa deno moreš mreti, Glih kak te lepe rožice, Ći n£ga hladne rosice.
5 V jutro rano, da se zori, Lepo ta rožica cveti; Da že njo sonce obsia, Te leži povćnjena.
Ravno tak, človek, tebi
10 Zna ta smert ti včiniti :
Tvojo živlenje na sveti
Ćelo en mali čas terpi.
Gde so te kralove časti No cesarske oblasti? 15 To vse en mali čas terpi Tii na toj černoj zemli.
Da bi bia ti glih tak lepi, Kak so ti rožni cvčti; Ta rožica se posiši, 20 Ti boš sperhna v toj zemli.
Tvoje lepe svčtle oči, Serce, vse tvoje moči, Ta strahovitna smert veli, Da vse more sperhnčti.
25 Ta človečja lćpota Glih kak ena rožica: Tvoje lepo belo ličece Do vživali červičečč.
- *
Ja vse, kaj je to posvetno, 30 Srebro, zlato, kameno, To drugo posvetno blago, Vse bode preminolo.
O draga duša keršajnska, Zakaj si ti tak skerbna 35 Za tvoje gnilo telo?
Znaš, da bo mreti moglo!
Skerbi, iši si prostora, Gde bode tvoja duša Na vse vćke prebivala, 40 Boga častila, hvalila. Amen.
Odkod prihaja, da na svetu ni nič več veselo.
6129.
(Podgorje.)
Sam Bog ve, kako je to, Da zdaj na svet' več luštno ni, Da kamor kol' se člov'k poda, VeseFga nima serca.
5 Včasih spomlad je res luštno
bio, K* so tičke pele prav lepo, K* so rožce cvetele po rož-
nem polj', Vse zeleno je okol.
Dokler to drevesce frišno je? 10 Ta rožca lepo cvete: Se enkrat drevesce posuši, To cvetje rožca izgubi.
Glih tko ste, mladenci in de-
klice, Podoba lepe rožice : 15 Vaša mladost le en čas trpi, Se v starost spremeni.
Ta krancelj se pač kmal zgubi* Dekle pa več vesela ni, Dekle pa več vesela ni, 20 Ji krancelj odcveti.
Oh kolk jih je bio vlansko let, Ki so živeli na tem svet', Al* zdaj so v dolgo večnost šli, Oj tam bo rajtenga !
6ia8. Neznanca zapisovavca. — Iz start zbirke +slov* št. 14. Zadnjih 6 verzov nahajaŠ ludi na začetku » Ostankov cerkvenih pesmaric iz olov. goric* VII. 1, s temi predrugačbami : 37 Še — 40 No Boga hvalila.
6129. Zapisat France Francetov. — Iz njegove zbirke I št. 1.
34*
532 III.— V. Pcsmi obsmrtnicc. A. 6130, 6131, 6132.
25 Na svetu ne smemo v grehu Bo prišla ura, boš moral
živet', umret*
Će hočemo enkrat sreč'no umret 1 : In zapustiti svet!
6130.
(Iz Ihana.)
Uć&sih spomvad' ja res luštivB bo, So tičke pele prov Tpć, So roš'ce ciidćle v rožnxm pol', Pa vse zelčiVL ja vkol\
5 K-b b' ve, dikleta, vćdi>le, Kok' večnast, večnast dovga ja, Bx krdncBlne bxl virvale, De b ž ntm u večnast raj žale.
U greh' na svet' ne smemo ž'vet', 10 Će VBĆmo j&nkat srćčn-B vmret.
Oh kćl'k ja fantu jxn d'Bklčt, K' so bli rojen' za ta svet, Pa 'dej so jxh dal-B v č&rno z^mlć, Nazaj jxh več na bo. 15 Oh, 'dej so pa šta v večnast dovgć, Dajat'b r&jt'tngć dovgć.
6131.
(Iz Motnika.)
O čas spomlad je luštno b'lo, Rajžat iz tega sveta, So pele tičke v ravnjem pćli, V večnost bo rajtenga.
Je vse veselo b'lo. I0 De b * vedle> dekleta ve> K tim rožcam so perghhane Rak do , vegnost je> 5 Vse te posvetne dekelce. Bi si krancalne peršparale,
V sovražtvi mi ne smemo živet, De bi z nimi v nebesa šle ! Ko prišel čas, borno mogli umrt,
6132.
(Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.)
Kaj je neki neki zdaj, Tičce pet' po ravnem polj%
Noben'ga čve veselja nej : Veselo je okol\
Kamorkol obrnem se, Tič < ce res , jo
Saj žalostno je vse. IQ Rofce res , ep0 cv ^ 6)
5 Prišla bo druga spomlad Pa se drevje posuši,
K' bodo začele tičce pet', Rožice svoj cvet zgubć.
6130. Zapisa/ Anton Breznik; poveđala Marija Klemenčič. — Iz Brez- nikovc zbirke IV. št. 5/.
6 1 31. Zapisat G. Kr i ž n i k. — Iz GK. 1. 5$. »To zapojo rade pri mtlicih.*
6132. Zapisat A. Zore c. — Iz njegove ga rokopisa, ki ga hrani Matica.
III. — V. Pestni obsmrtnice. A. 6133 — 6136.
533
Pa vi, fantje, glih tako, Ker v mladosti živite, 15 Pa b' svoj krancelj varvali, Ž njim v večnost rajžali.
Ko b' dekleta vedle to, Kak dolga večnost je,
Pa b' svoj krancel varvale, 20 Ž njim v večnost raj žale.
AF borno mogli vsi umret\ Rajžati na uni svet: Pri Mariji troštarci Se borno znašli vsi.
6133-
(Iz TrebeneČ pod Poreznom.)
Včasih je prav luštno bio, So pele ptičce prav lepo, Rožce cveto v ravnem polj', Vse zeleno je okolj.
5 Ta rožca pa le 'en cajt diši, Dokler se cvet ne obleti, Kadar se cvetje obleti, Rožca nič več ne diši.
Oj vi te mlade deklice, 10 Glih temu ste priglihane : Vaša mladost le *n čas trpi, Potem se v starost spremeni.
Ko b' vi, dekleta, vedele, Kak le dolga večnost je, 15 Bi kranceljne si spletale, Bi ž njimi u večnost šle!
6134
(Iz Št. Vida vipavskega.)
Včasih spomladi prav luštno je bio, So rožce cvetele po ravnem polj, So tički prepeval prav lepo, Se je vse razlegal na okol.
5 Ne smemo, ne smemo v grehu živet, Bo prišla ura, bo treba umret, Zapustiti ćeli svet.
Vsakemu bo umreti. 6i35-
Smrt na duri kluka, Otroci se zaderejo Po oču in po materi. Smrt kjer te bo dobiva, 5 Lih tam te bo vmoriva: Al na puli al na cesti, Sam Bog ve, v katirem mesti.
(Podjunsko.)
Prišuv bo an tišlar, Ti bo sturuv truglico, 10 Prišli bojo štirji druji, Te bojo djali v truglico, Te vzdignejo na ramico, Te ponesejo v jamico, Ker vsak priđe na to pot.
»Tako pravi sveti Pav.«
6136.
(Iz Višnje gore.)
Tako prav svet* Pav, Da vse, kar živi na svet',
Ki je vse bukve prebral: Mora enkrat umret*.
6133. Zapisat P. Lahajnar. —
6134. Zapisat TLmzg. Kopatin.
6135. Neznanega zapisovavca.
6136. Zapisat Alojzij Kralj. -
Iz Cejanove zbirke V. 2$.
— Iz prepisa v M. Rode ta zbirki VII, št. 60.
— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1038.
— Iz njegove zbirke I. št. 22. Jako porušetia.
534
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6137, 6138, 6139.
5 Pojmo na britof Tjakaj na žegnani; Notri v grobeh ljudje leže, Pa čudno diše.
Mater pokopljejo, 10 Hčere mil'jokajo; Tečejo jim dol solze Do crne zemlje.
Sin pa ob stran* stoji, Prav milo se mu zdi; 15 Joka se prav močno Do belga dne.
Oh tukaj je res žalostno, Oh tukaj je res žalostno, Oh jej, oh jej, 20 Oh jej, oh jej !
Smrt ima dolge noge. 6137.
(Z Grahova.)
Svet je takšen ko 'n špital, So b'li stari po dva dni,
Polhen rev je in težav.
Smrt ima dolge noge, Bog ve, kak' hitro gre.
5 So b'li stari po sto let, So le mogli vsi pomret'.
So b'li v sredni starosti, Se nišo mogli vbraniti.
10 Pa se le mogli rajžati.
Ljubi moj bratec,
Na žegnan britof stopi,
Tam so grobci malani.
Notre pa truplo leži, 15 Sam Bog ve, kak Čudno diši!
6138.
(Iz Trebćneč.)
Ta svet je tak, ko 'n špitav, Je povhen rev ino težav.
Smrt ima dolge nogć, Sam Bog ve, kako hitro gre.
5 Kamor se ona zaleti, Povsodi čudo se godi.
So bili stari po sto let, Pa so mogli vsi umret.
So bili srednje starosti, 10 Se nišo mogli obraniti.
So bili stari po dva dni, Pa so le mogli rajžati.
Tam je britof žegnani, S crno zemljo velbani.
15 Notri truplo mrtvo leži, Oh sam Bog ve, kako čudno
diši!
Notri leži en pobič mlad, Ker ni delal pokore rad.
Zdej se griva noč in dan: 20 »Strašno sem bil zapeljanU
6139.
(Iz Hudojužne.)
Svet je en velik špital, Je poln rev in težav.
Smert ima dolge noge, Sam Bog ve, kak hitro gre.
sana 1
6137. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 14.
6138. Zapisat P. Lahajnar. — Iz zbirke Cejanove V. št. 26.
6139. Zapisat Janez KokoŠar. — Iz njegove zbirke. Verzu i.je pripi- ari/an/a Svet je tajšen, ko 'n Špital.
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6140, 6 141.
535
5 Kamor se ona zaleti, Tam se gvišno čudo godi.
So bli stari po sto let, J
Pa so mogli vsi pomret.
So bli v srednji starosti, 10 Pa se nišo mogli uhraniti.
So bli stari po dva dni, Pa so mogli rajžati.
20 Zdaj me greva Moćno sem bil
Pojmo tja na ta žegnan britof, Tam so grobci malani, 5 S to černo perstjo veljbani.
Notri černo truplo leži, Sam Bog ve, kako čudno
diši.
Dokler sem bil pobič mlad, Pokore nijsem delal rad.
noč in dan: zapeljan!
Smrt pobira vse ljudi. 6140.
(Iz Frama.)
Snoči smo neznano hodili, Smčrt smo na rami nosili. Ona nam obljubila je, Da nas doli pokosila bQ.
5 Smčrt pa 'ma dolge rcjke, Ona pobira otroke In vse sorte ljudi, Ko nam bcjde ravnala kosti.
Smčrt pa ima suhe rebre, 10 Ona ne mara za srebro, Ona nam obljubila je, Da nas v jamQ pograbila b(j.
Smčrt pa ima dolgi nos, Pa s§ joj uhranimo, 15 Će smo si ji kos!
Čem lepše boš živel, tem lepše umreš.
6141.
(Iz Štandreža pri Gorici.)
Sam Oča nebeski Na nebesih sedi, Doli gleda, Vsim gnado deli.
5 Toje oćce zapiraš, De ne vidiš njegd, Toje ušće zatikaš, De ne slišiš njega.
V tojim srči premišluješ, 10 De nimer boš živ, Na pošta ti bo poslana, Na naglim boš umrou.
Še le lepši ki boš živou, Še le lepši boš umrou, 15 Sam Oča nebeski Ti bo vratce odpru.
Še grši ki boš živou, Še le grši boš umrou, Sam Oča nebeski 20 Ti bo vratce zopru.
Tam dol* ti bo pokazau Peklenske temć: Tam doli so martre Do večnega dne.
25 Kdor dušam pomaga, Vse misli pusti!
6140. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II 118.
6141. Zapisal Jožef Cejan; pcla M. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke II. št. ti.
536
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6142— 6146.
Ta tićca lpu paje, Ka v luftu leti, Na seje n na žajne, Pa vandar živi.
5 Buh AČe nebeski V nebleseh sedi, Na zemle dal gllćda Na grišne ludi.
6142.
(Izpod Melec.)
Bel brumna k baš živu, loBel brumna baš vmrti: Sam Ače nebeski T ba nebiesa adprti.
Bel grlšna k baš živu, Bel grišna baš vmrd: 15 Sam satan paklejnski T buć pžiku adpru!
6i43-
(Z Banjšic.)
Vesela je tica, ki v luftu leti. Zakaj bi ne bila, s' jej dobro godi!
Ne pleve, ne žanje, pa vendar živi, Nić greha ne dela, oj cisto živi.
5 Jest jemam no mater, ki prosi zame, Marijo devico, 'no sladko ime!
6144.
(Z Grahova na Tolminskem.)
Tič'ca lepo poje, Boga ne razžalim,
Ki v luftu leti. Nikdar ne grešim.«
»Zakaj bi ne peki, B 0e B Sin
K se m dobro god! : 1Q v * ebesih se | {>
5 Ne sejem, ne žanjem, Na zemljo dol gleda,
Pa venderle ž'vim, K' se grešno godf.
Še tica živi,
Ki pod nebam leti,
6145.
(Žabnice.)
Kna koplje al ženje, Lihto vehko živi.
Ena tica lepu poje, K' po luftu leti, Pa zakaj bi ne pela, K* se ji dobro godi.
6146.
(Kranjska.)
5 Na seja, ne žanje, Pa vender živi, Boga ne režali, Nikol na gerši.
6142. Zapisa/ Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke.
6143. Zapisat J. Hutnar. — Iz njegovega rokopisa, str, 56.
6144. Zapisat Anton Črv. — Iz njtgovega roiopisa B. XX.
6145. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1012.
6146. Neznanega zapisovavca. — S posameznega lista, ki mi ga je iz Ljubljane poslat dr. J. Slebinger med papirjt Kržanovimu
HI. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6147, 6148, 6149,
537
Te vdove in vdovci 10 Samopašno žive,
Med sosedem n' med žlahto Sovraštvo derže.
Ti zakonski ludje Pa tako žive, 15 De soj stan ne spoznajo, Glih koker bi ga imel.
Ti ledik ludje Tok pregrešno žive, De Še ta velke nećistost 20 Za greh na derže.
Oh čudu veliku, De sonce svetli,
Pa zavolo pregrehe Pregrešnih ludi!
25 Oh Čudu veliku, De lunca svetli, Pa zavolo pregrehe, K pobol sanja ni!
Oh čudu veliku. 30 De zveizda zmegla, Pa zavolo pregrehe Celiga svejta!
Sin božji se joka, Kir teče mo kri, 35 Na pobolšanje caka,
Na svejt ga neč ni. Amen.
'Na tica lpo poje, Po luftu leti, Boga neč na žali, Pa vendar živi.
6147.
(Iz Tunjic.)
5 Će levši boš živu, Še levš boš umru, Bog oče nebeski Nebo t' bo odpru.
6148.
(Vrbovska.)
Ptičica poje, po zraku leti, »Zakaj bi ne pela, ko sim iz dobre gore! Ne sejem, ne žanjem, pak vender živim. Mater imam, to slstdko ime, 5 To sladko ime Marije, ki me živijo.«
Oče nebeski v nebesih sedi. Doli pogleda, kak grešnik živi. Će hudo bo živel, hudo bo umerl, Će dobro bo živel, dobro umerl, 10 Oče nebeski mu bo nebesa odperel In pekel zaperl na vse veke vekoma.
Glej ptičica si poje, Po zraku leti, Zakaj bi ne pela, Da dobro živi.
6149.
(Štajerska.)
5 Ne seje, ne žanje, Pa vendar živi. Nič Boga ne žali, Nikolj ne greši.
6147. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. //. 67, kjer je vanjo pomešana »Nikol ne bom pozabiU (št. $j8g d.J. Verz 3. ima v rokopisu za ntč na pisano večkrat, kar je gotovo izprevršeno.
6148. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI Č.I24.
6149. Zapisal JožefDruzovič. — Iz njegove zbirke št. 21.
538
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6150, 615 1, 6152.
Naš Oča nebeski 10 V nebesih sedi, Na zemljo dol gleda, Kak grešnik živi.
Bolj grešno boš živel, Bolj grešno boš vmerl, 15 In satan ti bode Oh pekel odperl.
Bolj brumno boš živel, Bolj brumno boš vmerl, Bo Oča nebeski 20 Nebo ti odperl.
Ptičica letela,
V učiteljov hram, Si lepše zapela Kot učitel sam.
25 Ta ptičica gori, Na altarju sedi, In vinca kozarek,
V kljunu derži.
Bo totga popila, 30 Pa drugga dobi, Je lepo vesela No Boga časti.
(Od Sv.
Na tička si poje, Po lufti leti, Zakaj bi ne pela, Ko lehko živi.
5 Ne seje, ne žeje, Pa lehko živi, Nič Boga ne žali, Ga zmerom časti.
Bog Oče, Bog Oče, 10 V nebesih sedi,
6150.
Antona na Pohorju.)
Na zemljo dol gleda, Kak grešnik živi.
Še lepše boš živel, Še lepši boš vmrl, 15 Oče nebeski Bo nebo odprl.
Še grši boš živel, Še grši boš vmrl, Ti hudi ti bo pa 20 To pekle odprl.
615
(Od Sv. Antona v
Ptica lepo poje, Pod lufton leti. Zakaj bi nebi pela, Saj dobro živi!
5 Ne orje, ne seje, Ne žali Boga, Še Oča nebeski Življenje ji da.
Bog Oča, Bog Sin 10 Na desnici sedi,
No doj na zemljo gleda, Kak grešnik živi.
I.
Slov. goricah.)
Če lepše boš živeja, Še leži boš mrja, 15 Še rajši bo ti Jezus Nebesa odprja.
Le pimo in jemo V imenu Boga Očeta in Sina 20 In svetga Duha!
AF Jezus v mrzlen cajti Na krizi visi, Doj na nas on gleda, Nas k sebi želi.
6152.
(Iz Selnice na Dravi.)
Čim lepše boš živel, Sam Jezus ti bode
Tem lepše boš vmrl: Nebesa odprl.
6150. Zapisa/ J. Stibler. — Iz njegove zbirke Št. 10.
6151. Zapisa l JožefTuŠak. — Iz njegove zbirke II L
6152. Zapisat Franč. Praprotnik. — Iz njegove zbirke.
III. — V Pesmi obsmrtnice. A. 6153, 6154. 6155. 539
5 Še grše boš živel, Sam satan ti bode
Še grše boš vmrl : Ta pekel odprl !
6153
(Iz Frama.)
Nčka ptička vesela Še gerši bQš živčl,
Po zraku leti, Še gerši bQš umerel,
Ne orje, ne seja, Satan ti bcjde
Pa včndar živi, Oh pekel odperel.
5 Nikoli grćha ne đčla, še 1€ še b s živd
Nigdar ne greši. še ^ bQ§ umerčl>
Naš Oča nebeski Sam Jezus ti bQde
V nebesih sčdi, Nebesa odperčl!
Na zemlJQ dol glćda,
10 Kako gr^šnik živi.
Spravljaj blago, ki ti k priđu bo.
6154.
(Iz Frama.)
Keda s§ človćk na svčt rodi, On si uže spregl^da z očmi:
No si uže spravlja vkup blago, Ktero pa njemu nič h priđu ne bQ.
5 Spravljaj si, spravljaj vkup blago, Ktero pa tebi kaj h priđu bo :
Tri lahti platna bčlega Za tvoje truplo pokrivanje;
Štiri pa deske, zbite vkup, 10 Za tvoje vččno prebivanje.
Pod glavo ti bqJQ d^jali eno pest treščic Za tvoje vččno počivanje.
Naš Oča nebeski v nebesah s§di,
Le on bQ nas sodil, le kam bQmo šli :
15 »Le pojte, le pojte, vi izvoljeni, Zaslužene plače prejemati,
Zaslužene plače prejemati, Na včkoma jih bQte uživljali!«
»Moja ura bo prišla, morebiti nocoj.«
(Iz Cerkvišča.)
Ena urca bo prišla, K* nobeden prijatelj
Morbit še nocoj, Ne pojde z menoj.
6153. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II. 124.
6154. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II 123.
6x55. Zapisat Janko Barlč; peta Meta Štubler. — Iz Barletove zbirke.
540
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6156, 6157.
5 Mojo truplo bojo djali
V to crno zemljo, Moja duša pa pojde, Kam sojena bo.
Tri kraji pripravljeni 10 Za njo so res: AV pekel', al' viče Al* pa nebes.
Oj v peklu je vroče,
V vicah temno,
15 Gor v svetih nebesih Je grozno lepo.
Moj očka in mama So m' učili lepo :
»Le v cerkev rad hodi 20 In služi Bogu!«
Jaz nisem nič maral, Porajtal na to Skoz svojo veliko Nemarno glavć !
25 Ko bi le jaz vedel, Kak' je v nebu lepo, Pokoro bi b' delal, Da b' jo zgruntat ne b'lo.
Teh angeljskih muzik 30 Je polno nebo, »Ćešena Marija« Je slišat lepo!
6156.
(Ix Gribelj.)
Ena urca bo pršla, znabit še nocoj, Nobeden prijatelj ne pojde z menoj:
Moje truplo bodo djali v to crno zemljo, Duša pa pojde, kam sojena bo.
5 Tri kraji so zanjo pripravljeni rejs, Vica, nebesa, ta strašni pekel:
Te viče so vroče, pekel je teman, V nebesih je lušno, veselje je tam.
Moj očka, moja mamca so me učili lejpo: 10 »Le flisek molite alj služite Bogu!«
Jest nisem nič maral, porajtal na to Skoz mojo veliko nemarno glavo.
Ko jaz bi bil vedel, kak je v nebesih lejpo. Bi dejlou pokoro, de b* jo zgruntat ne bio!
Ah ura bo prišla, Znabiti necoj, Nobeden prijatel Ne pojde z* menoj.
5 Moj oča in mati Se z* mano trudil,
6157-
(Kranjska.)
Bogu me služiti So pridno učil.
Moj bratci, sestrice, 10 Dom'vanje vam bo, M'ne bodo pa nesli U černo zemljo.
6156. Neznanega zapisovavca; pel stari Urih //. 5/. — Iz zbirke Barletove.
6157. Neznanega zapisovavca; najbrž M. Ravni karja- Poženčana (glej nastopno številko). — Iz SPKN. V. 24—25. Zapis Jozefa Osredkarja v zbtrki M. Rodćta V. #. 34 je vzet iz ravnokar omenjenega natiska.
III. — V. Pesmi obamrtnice. A. 6158, 6159.
541
Bi pobeč bil vedil, Kak' je nebo, 15 Pokoro b' bil delal, De b' čudit se bl6.
Vsi kori nebeski Veselo pojo, Pa Jezus, Mariji 20 Čast, hvalo dajo.
Men ura bo prišla, Znabiti še n'coj, Nobeden prijatel Ne pojde z' manoj.
5 Moj oča in mati So vselej me učil' Moliti, služiti Bogu naklonili
Moj bratci, sestrice, 10 Domvanje vam bo, M'ne bodo pa nesli U černo zemljo.
Ena urca bo pršla, Mrbit' še nicoj, Nobeden prjatlov Na pojde z mirnoj.
5 Prišli bjo sosedje, Na pare me djal', Zaston bojo star'ši Po meni žal'var.
Prišli bjo prijatli 10 Po moje telo, Ga bojo zagrćbli, V to crno zemlć. -
Ena tička mi poje, Po luft žvrgoli:
Mat* božja pa gori V altarji stoji, Za grešnike prosi, Jih k sebi želi.
25 Jez pojdem na goro, Bom stopil v en kot, Bom delal pokoro, Se jokal svoj pot.
6158.
(Kranjska.)
Bi pobeč bil vedel, Kakov' je nebo, 15 Pokoro bil delal, De b' čudit se bio.
Angelci v nebesih Prelepo pojo, Pa Jezus', Mariji 20 Čast hvalo dajo.
Mat božja na Gori V altarji stoji, Za grešnike prosi, Jih k' sebi želi.
6159.
(Podgorje.)
15 Pa zakaj bi ne pela, Prav dobro ji gre !
Ne seje, ne žanje, Pa vi>ndr živi, Pa tud' Bogd ne žali, 20 Nt>č hud'ga ne stri. —
Kt> b' človek ti vedu : Kaj duša košta, B' se nkol ne podstopu Razžalit' Bogd.
25 K' b' človek ti vedu, KSk' je v vicah hudć, Pokoro bi delov, Za zgruntat' b' na b'16.
6158. Zapisa/ Matevž Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih -»Po- vasnih p.< št. 41. Prepis v VP. II L št. 118 se loči v tem: 12 V — 13 vćdil.
6159. Zapisa l France Francetov. — Iz njegove zbirke V. št. 30. Verzi 12 — 20 spadajo drugam, gl, zgoraj Št. 6141 in d. Dragi zapis (1. št. 7) je napravljen v knjižni slovenščini in ima za 20. v. še te Štiri: Le pojdi ti v cerkev * Poglej na oltar * Boš videl Marijo, * Precartano stvar.
542
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6160, 6 161, 6162.
Eno urca bo pršla, Mrbit že še ncoj, Nobed'n prijatu Na pojde z m'noj.
5 Pršl bjo sosedje Na pare me djal\ Zaston bojo starši Po meni žalval'.
Pršl' bjo sosedje 10 Po moje telo, Ga bojo zagrebli V crno zemlć.
6160.
(Iz Tunjic.)
B' fant'ć ti vedu, K' je v vicah h'dii, 15 Pokoro bi delov, Za gruntat ni to.
B' d'kleta ve vedle, Kak većnost dovga je Bi kranclne prav varvale, 20 Bi v večnost rajžale.
V vicah vroče,
V p'kl' je h'dć,
V nebesa jest pojdem, Tam gor je Iepć.
6l6l.
(Iz gorjanske okolice pri Bledu.)
Ana wurca bo priš 4 la, M6rčbit.č še nčcoj, Pa vbedčn prijatu Na pojde z mčnoj.
5 Moj wočka jin mamka So me včile lčpo, De b.č zna 4 l pra t v žčbrat.e, Suzite Bogu.
Jest niskm nić mara 4 l, 10 Nič porajtaj na to,
S&m raj.č dušo zapravlja 4 l Skoz.č namarnost mojo.
K6 b.č bi 4 l popreh vedu, Koko jč f v nebeslh lčpo, 15 B.d bi 4 l de t la 4 l pokoro, De b.e jo zgruntat.č na bo.
'Na ura bo prišla, Morebit še nocoj, Pa obeden tovaršev Ne pojde z menoj.
5 O moj brat, moja sestra Ostaneta tu, Moje truplo bodo djali V to crno zemljo.
Moja duša pa pojde, 10 Kamor zaslužila bo : AF v viče, al' v pekel Al* v sveto nebo.
6162.
(Iz Cerkna.)
V peklu je ogenj, Tam peče strašno; 15 V vicah je ogenj Glih ravno tako.
Nebesa so lepa, Tam gori je lepo.
20
Ko b* bil vbužec jaz vedel,
Kako je lepo,
Bi bil delal pokoro,
De b' zgruntat ne bio.
6160. Zapisa! France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. št. 16.
6 1 61. Zapisa l Ivan KunŠič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Skrabec. Dru$p zapis je v rokopisu Kunšičevem, ki ga je hranil Viad. Levec; bis/veno se stnnja z našim.
6162. Zapisat J an. KokoŠar. — Iz njegove zbirke. Verza ig — 20 manjka še tam.
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6163, 6164, 6165.
543
25 Moj oča, moja mati So me učili lepo, So me učili moliti In shjžit' Bogu.
Eno dušo jaz imam, 30 Če tisto zgubim, Pa zagvišno, zagvišno Je več ne dobim!
Na ura je skrita, Marebit lih ncoj, Abeden prjatu Na pujde z menoj.
5 Muj ače a maje mati Aitaircta tu, Mene bada pa skrili Pad crna zemljuć.
Muj ače n maje mati 10 Sta me učila lepu : Spadućbna maiiti, Služiti Bagu.
6163.
(Ispod Melec.)
Jest nisem neč marau, Neč ahtau na tu: 15 Sem duša pagubu
Sknz naroam ast maju6 f
Ka b* jest paprej bldu, Ku je v peklu hadii, Bi dilau paktira, 20 De b je zgruntat na blu.
Ka b' jest paprej brdu, Kaj na duša vejld, B' ne biu griha dilau, Ne žaliu Baga!
(Z 'Na urca bo prišla,
Morebit lih nicoj,
Nobeden prijatelj
Ne pojde z menoj.
5 Moja sestra in brat Ostaneta tii, Mene pokrijete Z crno žemljć.
Ko bi ti vedel, 10 Kak' v nebesih je Tp6, Bi delal pokoro, De b* jo za zgruntat ne b
6164.
Grahova.)
V pekli vročina,
V vicah temnć:
15 V nebesa jest pojdem, Tam gori je l'pć.
Moj oče in mati So me včili lepo, Pa nisem nič maral, 20 Porajtal na to,
Da sem dušo zanemaril Po nemarnosti jć.
'lo:
Prišva bo ura, Morebiti ncoj, De obeden prijatlov Ne pojde z menoj.
5 Moj oče noj mati So me učili lepu.
6165.
(Podj unska.)
Lepo žebrati Noj sužit Bogu.
Jaz nisem porajtav, 10 Pošacav na to,
Skuz nemarnost svojo Sem pogubuv dušo.
6163. Zapisa l Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke,
6164. Zapisa i Anton Crv. — Iz njegove zbirke B. 9.
6165. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. //. /037.
544
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6166, 6167, 6168.
Trupvo boj' djali V to crno zemlo, 15 Duša pa pojde, Kamer zasuživa bo.
Temnice so temne, Te p'kov je vreČ, Nebiese so svetle, 20 Tam je veselje vse.
(Iz
Ta ura bo prišla, Morebiti nicoj, Nobeden prijatlov Ne pojde z menoj.
5 To truplo bodo djali V černo zemljo, Duša pa pojde, Kamor zaslužla si bo.
Duša pa pojde, 10 Kamor zaslužla si bo: Al v viče, al v pekel Al v sveto nebo.
Viče so hude, Pekel še hujš,
6166.
šaleŠke doline.)
15 Gor v svetih nebesih Veselje je vse.
Oče in mati So me učili lepo, Pisat in brati . 20 In služit Bogu.
Pa nisem veliko Porajtal na to, Po moji nemarnost Zapravil sem jo.
25 Ko b' jaz pred vedel, Kak* hudo je v peklu, Pokoro bil delal, Da b* zgruntat ne b'lo !
Ena ura bo Prišla nocoj, Pa nobeden prijatlov Ne pojde z menoj.
5 Truplo bojo pokopali A mater crno zemljo, Al* duša pa pojde, Kamor si zaslužila bo:
Ali v viče, al v pekel 10 Al* v sveto nebo,
Kamor božja previdnost Zašafala bo.
Ko b' človek ti vedel, Kok je v pekli hudo,
6167.
(Iz Braslaveč.)
15 Bi greha ne delal, Ne b' žalil Boga.
Ko b' človek ti vedel, Kok je v nebesih lepo: Stotavženkrat gorši 20 Ko čisto zlato !
Moj očka, moj* mamca So rekli tako: Znaš pisat, znaš brat, Lahko služiš Bogu.
25 Jaz nisem nič mislil, Porajtal na to, Sim dušo pogubil, Oh usmil se Bogu!
Moj oče, moja mati Mi prav'ta tako :
6168.
(Štajerska.)
Znaš pisat, znaš brati, Tud* služit Bogu.
61
6166. Neznanega zapisovavca. -
6167. Zapisa/ Anton Dobnik.
6168. Neznanega zapisovavca,
(4)- 62 ( 5 ).
— Iz prepisa Fr. Praprotnika*
— Iz njegove zbirke št, 8.
— Iz Cennetovega rokopisa v VO* XV.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6169, 6170.
545
5 Še škoda bi bilo Za tako telo, Ko b* v grehih živelo, Pogubljeno bio!
Ko b' človek ti vedel, ioK' je v pekli hudo, Pokoro bi delal, De b' zgruntat ne bio.
Še v* pekli je hudo, Še v vicah tako, 15 Sam Bog nam daj priti Gor v* sveto nebo.
Moja ura bo prišla, Mor'bit' še nehco,
K' nobeden prijatel 20 Z* menoj rajžal ne bo.
Moje truplo bodo nesli LT černo zemljo, Dušica pa pojde, Kam zaslužla si bo:
25 Če v* pekel al v viče AF v' sveto nebo, Kam božja pravica Zapovedela bo.
Nebesa so lepši, 30 Ko je čisto zlato,
Sam Bog nam daj priti Gor v* sveto nebo !
6169.
(Iz Frama.)
Moja ura bQ pa prišla, Morebiti pa nocoj: Da bi se en prijatelj znašel, Da bi šel z men(j!
5 Oj truplo pa pojde
V černQ zemlJQ, Duša pak poide, Kam' si zaslužila b(j: Viče ali pekel,
10 Ali v sveto nebo.
V pekli sq martre, Da hujših nić ni:
V strašnih plemenah Duša gori.
15 V vicah sq matre, Da jih izreci ne smč; Pa kteri taj priđe, Še trošta, živi.
V nebesah je veselje, 20 Da ga dopovčdati ni:
Truma nebeska Lčpo cveti. (?)
Moji brati no moje sestre, Le služite Bogu, 25 Da si duše ne zapravite
V prestrašno peklo.
Moj oča no moja mati So m§ učili lčpo, Da bi mogel odrasti 30 Ino služit* Bogu.
Jaz nčsem nič maral, Ne porajtal na to, Svojq duŠQ sčm zapravil
V prestrašno peklo.
6170.
(Iz Frama.)
Moja ura bQ pak prišla, Da bi mi ščl z mencj!
Morebiti pak nocoj : 5 O vsmiljen Jezus,
Da bi se mi prijatelj znaščl, Pomaj ti meni nocoj !
6169. Za piša l Oroslav Caf. — Iz CO. II 35.
6170. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II 33— 34.
- 55
546
III.— V. Pesrai obsmrtnice. A. 6 171, 6172.
Preljubi moj oča, Le prosite Boga za m§! O vsmiljeni Jezus, 10 O vsmili s§ ti krez m§!
Preljuba moja mati,
Le prosite Boga za m§ !
O vsmiljeni Jezus,
O vsmili se ti krez m§!
15 Preljubi moji brati, Molite nocoj za m§! O vsmiljeni Jezus, O vsmili se ti krez m§!
Preljube moje sestre, 20 Prekrižite m^ nocoj !
O vsmiljeni Jezus,
O vsmili se ti krez m^!
Preljubi moji prijatelji, Molite nocoj za m§! 25 O vsmiljeni moj Jezus, O vsmili se ti krez m$!
Moje serce mi trepeče, Ker s§ odgovora boji. O vsmiljeni moj Jezus, 30 O vsmili se ti krez m§ !
Vsej mi lehko trepeče, Ker mi ni služilo Bogu: O vsmiljeni moj Jezus, BqćU meni milostni!
Spominjaj se oštre sodbe.
6 17 1.
(Iz Frama.)
O le gizda, o le gizda, To je velka norost, Le poniznost, le poniznost, To je naša dolžnost!
5Tepi, Bog, tepi Pregrčšno tčlo. Sicer bQmo odgovor davali, Da s§ vsmili Bogu!
Trepetale ti bQdQ 10 Tvoje slabe noge; Trepetalo ti bQde Tvoje grčšno tčlo;
Trepetale ti bqčq Tvoje slabe rQke;
15 Škripali ti bqdq Tvoji bčli zobje;
Kapljale ti bqčq Kervave solze, Pehljali ti bQdQ 20 Tvoji sivi vlasje.
Da bi, grčšnik, ti včdčl, Ko je v pekli hudć, Se le stokrat bi rajši Služil Bogu!
25 Da bi, grčšnik, ti včdčl, Ko je lčpo nebo, Še le stokrat lčpše, Ko je srebro, zlatć!
Delaj pokoro, dokler je čas.
6172.
(Podgorje.)
Pojte, pojte, drobne tiče, Preženite vse megle, Da bo sjalo solnćice Na moje drobno srčice.
5 Drobne tiče že pojejo, Bogu čast, hvalo daj ej o
Za vse gnade in dari, Ktere grešnikom deli.
Nobena roža ni brez duha, 10 Nobena duša ne živi brez kruha, Brez tga kruha angeljskga, Brez pravga živga Boga.
6171. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II. 6—j.
6172. Zapisa/ France Francetov. — Iz njegove zbirke /. //. 75.
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6173, 6174, 6175.
547
Mi smo se močno goljfali, Ker nismo Boga spoznali, 15 Ker nismo IjubiF Boga Iz celega našega srca.
O Marija, božja mati, Ti nam hočeš pomagati
Zdaj no naš poslednji čas, 20 Kedar pojde duša od nas.
Duša ločt se 'z telesa, Sprejmi jo, Marija, v nebesa: Gor borno vživali Boga Iz celga našga srca.
6173.
(Iz Ihana.)
Pćjte, pćjte, dr&bne tiče, Preženite vse maglice, De bo sjal'B sončice, Na moji drobne sdrč'Bce.
5 Ptičice Tpo poj ej o, 15
Bogć čast, hvalo daj ej o Za vse gnade in darf, Kere Jež'BŠ nam d'Bli.
Nobena roža ni brez duha, 10 Nobena duša ni bres kruha, 20
Bres kruha ajngelskega, Bres prav'ga, živ'ga Boga.
Marija je naša mata, Nam zamore pomagati Zdej inoj na zadm> čas, Kdar se duša 16č' vad nas!
Duša l&č* se vad telesa, Sprem* jo, Jež^š, u nebesa! Tam borno častil' Boga Iz cel'ga naš'ga sirca!
6174.
(Kranjska.)
Poj te, poj te, drobne ptice, Preženite vse meglice, Da bo sijalo solnčice 15
Na moje drobno srčice.
5 Drobne ptice vže pojćjo, Bogu hvalo, čast dajćjo Za vse gnade i dari, Ktere grešnikom deli. 20
Nobena roža ni brez duha, 10 Nobena duša ne živi brez kruha, Brez kruha angeljskega, Brez prav'ga, živega Boga.
Grešnik, delaj zdaj pokoro, Dokler imaš čas in voljo; Glej, da pravo pokoro storiš, Da svoje duše ne izgubiš.
Ako borno to storili, Borno gotovo zadobili Tam nebesa srečna, kraj, Kjer borno živćli vekomaj.
Gor borno na večne čaše Prepevali angeljske glase, Gor borno častili Boga Iz vsega svoj ga srca.
6175-
(Iz Logatca.)
Nobena rožca ni brez duha, 5 Se loČ duša od telesa, Nobena duša ni brez kruha, Brez kruha angeljskega, Brez pravega, živega Boga.
Vzem jo, Jezus, gor v nebesa : Marija, vrata mi odpri, Da moja duša noter gre!
6173. Zapisa! Anton Breznik; peta Tavčarjeva mati. — Iz zbirke Brez- nikove II št. ig.
6174. Zapisa/ Matej Sitar. — Iz zbirke Dav. Petelina II //. 10 (kamor je prepisana iz » domaćih vaj« alojzijeviških).
6175. Zapisat Andrej Prebil; povedal Al. Hočevar. — Iz prepisa v Jlf. Rode ta zbirki IX. ft. 60.
3*»*
548
HI. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6176, 6177, 6178.
Zdaj so ti nebesa še odprta.
6176.
O le Micka, glej; glej, Kedar pojdeš naprej: Življenje dohaja, Tvoja ura prihaja, 5 O le Micka, kaj bo?
Ta smrt je strašna, Vsem nam je gvišna. Nebesa so lepe,
(Iz Frama.)
Vsem nam so odprete. 10 O le Bog nam jih daj !
Le prosmo Boga No svetga Duha, Marijo devico No sveto Trojico,
- 5 Bog vsmilj se črez nas!
Pomisli, kaj. duša velja, in ne boš grešil.
6177.
(Iz Frama.)
Da bi si človek premislil, Kaj duša velja, Bi si nikol ne podstopil Razžalit Boga.
5 Bodi star ali mlad, Služi Bogu rad: Kedar bodeš umri, Ti bo nebo odprl.
O pa posvetno veselje 10 Jaz nič ne štimam: Ti moj smiljeni Jezus, Za ljubo te mam.
Marijo bom ljubil, To cartano stvar; 15 Sam Jezus jo je ljubil, Zakaj bi je jaz kar?
Kedar pojdeš na pungrad, Pomisli grede, Da je Jezus krvavi pot 20 Prelil za te.
Kedar sedel boš v hiši, Le dobro premisli, Da je gajžlan tvoj Bog Cio od glave do nog.
25 Le premisli to krono, Ko jo je Jezus nosil, Da ne bodeš na sveti Prevzetno vesel.
Kedar pojdeš na goro, 30 Premisli grede,
Da je Jezus na goro Križ nesel za te.
Kedar pojdeš po gori, Premisli vselej, 35 Da je Jezus na gori Smert storil za te.
O le Jezus, Marija, Mi prosimo vaj, Le po smerti v nebesa 40 Gor vzemite nas !
Pogledaj, o človek, Kdo gre pred teboj !
6178.
(Štajerska.)
Sam Jezus te kliče: »Le hod' za menoj!«
6176. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 10.
6177. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. g. V v. 9. stoji v rokopisu napak presveto nam. posvetno.
6176. Neznanega zapisovavca. — Iz ^Drobtinic* IX. 268 z opomnjo »Stara pesem<; očividno je zelo popravljena. Zapis 7; zbirki Antona Dobnika iz B radar ec (št. jrj se loči ne glede na apostrofe in naglasna znamenja v tem: 1 Poglej — 6, 10 spovni — 8 nesel — 9 gore — 12 vmerl.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6179, 6180, 6181.
549
5 Ker hodiš po poti, Se spomni gredć, Da Jezus je težek Križ nosil za te.
Ker hodiš čez goro, 10 Se spomni gredć, Da Jezus na gori Je umerl za te.
Bi, človek, ti vedel, Kaj duša velja,
15 Bi greha ne delal, Ne žalil Boga.
O človek, ohrani Nedolžno srcć, K nebesam povzdigni 20 Pogosto rokć.
Boš, človek, ti živel Na sveti lepć, Po smerti zavžival Boš sveto neb&.
Le škoda bi b'o, Za ta žlahtno telo, Ko bi grešno živćlo, V pogublenje šio.
6179.
(Koroška.)
5 Ko b* človek ti vedel, Kaj duša veljd, Saj bi delal pokoro, Ne žalil Boga.
Ko bi vedil, ti grešnik, Kaj duša košta, Bi greha ne delal, Ne žalil Boga.
5 Oh Jezus, oh Jezus, Jest ljubim tebe, Pa divico Marijo, To sladko imć.
Ko priđeš na polje, 10 Se spobnaj na to, De je Jezus ta težki Križ nesel za te.
6180.
(Z Grahova.)
Ko priđeš na vrtič, Se spobnaj na to, 15 De je Jezus krvavi Pot točil za te.
Ko priđeš na^goro, Se spobnaj na to, Da j' Jezus na gori 20 Umri za te.
Ko priđeš v cerku, Pogledaj na oltar, Boš vidil Marijo, To cartano stvar!
Ko b* grešnik ti vedel, Kaj duša košta, Bi greha ne delal, Ne žalil Boga.
5 Oh Jezus, oh Jezus, Jest ljubim tebe,
6181.
(Z Oblok.)
Devico Marijo
In svet' sladko ime.
Ko boš prišel na vertec, 10 Se spomni na to, Da je Jezus kervavi Pot potil za te.
6179. Neznanega zapisovavca, — Iz JanešiĆevega -»Cvetja slov. naroda* I. 82, kjer je tiskana med -»vižami*.
6x80. Zapisa! Anton Črv. — Iz njegove zbirke A //.
6181. Zapisa/ J an ez KokoŠar. — Iz njegove zbirke, Verzi 5 — 8 se po- navljajo za vsako strofo. Pesem pojo »kadar vahtajo*.
550
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6182, 6183, 6184.
Ko boš hodil po cesti, Se spomni na to, 15 Da je Jezus ta težki Križ nesel za te.
Ko boš hodil na goro, Se spomni na to,
Da je Jezus na gori 20 Umerl za te.
Ko priđeš v cerkev, Poglej na altar, Tam boš videl Marijo, To cartano stvar.
6182.
(Kropniška.)
Po vrtu bi hodil, Pa mislil na to, Kako je Jezus križ nosil Na visoko goro.
5 Ko bi človek to vedil, Kaj duša velja,
Bi greha ne delal, Razžalil ne bi Boga.
Ko bi človek to vedil, 10 Kako je v nebesih lepo, Bi delal pokoro Neizrekljivo oštro.
Ko pojdeš po polju, Se spomni gredć, Da sveti križ Jezus Je nesel za tć.
5 Ko pojdeš po gmajni, Se spomni na to, Da j' Jezus na križu Smrt storil težkć.
6183.
(Iz Preddvora.)
Ko pojdeš u cerkev, 10 Poglej na oltdr,
Tam Jezusa vidil boš, Cartano stvar.
Ko priđeš u cerkev, Na stran ne poglej, 15 Veliko zaupanje V Jezusa 'mej !
6184.
(Iz Motnika.)
Bi človek ti vedel, Kaj duša vela, Bi si nikol ne podstopel Razžalit' Boga.
5 B6d stari al' mlad, Rad služi Bogu, Po smrti boš videl Operto nebć.
Marijo bi Ijubil, 10 K je cartana stvar: Zakaj bi jS ne Ijubil, Ko j6 Jezus ljub sam!
Kadar pojdeš po verti, Se zmisli na to, 15 De je Jezus v verti Kervav p6t potil.
Kader pojdeš v g6ro, Se zmisli na to, De je Jezus v gćro 20 Križ nesel za te.
Kader priđeš na g6ro, Se zmisli na to, De je Jezus na krizi Smert sturil za te.
6182. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB 80.
6183. Zapisal M. Val jave c — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil MikloŠiĆ.
6184. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I 18—19.
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6185, 6186, 6187, 6188. 551
25 smileni Jezus, človek ti moj,
Mi prosmo tjebć: 30 Će išćeš ta mir, Po tvoji svčti vferi V nebesih ga nejdeš,
Nebesa nam daj! Na svčt ga ni nikjer!
Kaj Jezus trpi. 6185.
(Iz Tunjic.)
Poglej ti en človek, 5 Pod križam stoji,
Kolk' Jezus trpf. Milo ga gleda in toči solzć :
Ma na križu prbite roke. Ma Jezus na križu prbite roke. Smilena mat' Izveličarjova
»Pritekla je Veronika, prinesla belo rutico.«
6186.
(Iz Tunjic.)
Prtekla je Veronika, Obrisi si krvavi po#,
Prnesla j* belo rutico: 5 Sprelub* gospođ, sprelub go-
»Prelub' gospođ, sprelub gospođ! spotf U
Grenka bo smrt, Še hujŠa bo sodba.
6187.
(Iz Frama.)
Ka si bQš, gr^Šnik, ti zač^l, Doli si legel, gori si vstal, Kda t$ bQ Bog ze svčta vz$l? Angelcu nčsi hvale dal. Po tebi bQ stal zeleni pot, Kdčr si kolj hodil, kdčr si bil,
Ke se bQŠ grenke smčrti bal. Angelca nčsi prav čestil!«
5 Satan ti bq na strani stal, 20 Obe jo, prejohoho! Černe bukve v kremplah Kaj še pak nčkdč z menQ bQ ?
dčržal Će m§ vse drugo zapusti,
No ti bQ grčhe doli bral, Ne zapusti m^, Marija ti!
Potle t^ bQ v vččni ogenj dčjal. Marija, ti drobna zvčzdica,
Tam ti bQ grčhe doli žgal. 25 Bodi naša besčdnica:
10 Jezus ti bq tudč na strani stal Marija si tudč nebeska luč, Ino ti bQ rekel no b(j dčjal: Pridi nam h troštu no na »Jaz sčm ti čisto dušQ dal, pomoč;
Zakaj si je nčsi bolj varoval? Prosi za nas Jezusa, Angelca varuha sčm ti dal, Jezusa ino Kristusa,
15 Zakaj mu nčsi hvale dal? 30 Cčlega svčta vzveličarja !
6188.
(Iz Frama.)
Kaj si boš, grćšnik, ti zač^l, Po tebi bQ stal zeleni pQt, . Keda bQŠ iz sveta slovo vz§l? Ker s§ b(}š grenke smerti bal.
6185. Zapisat France Francetov. — Iz njegove zbirke VII št. $6, »Poje se pri mr/iću*.
6186. Zapisa! France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. ŠL $8. *Poje se pri mrliču*.
6187. Zapisa/ Oroslav Caf; pela Marija L^dinjak. — Iz CO. II 30 — 31.
6188. Zapisal Oroslav Caf; pela UrŠula Kotaik. — Iz CO. /. 72.
552
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6189, 6190.
5 Huda ti bo ta grenka smert, Pa še enkrat hujši sQdba bQ: Satan ti bo na strani stal, Ćerne bukve v' kremplah
deržal; Doli ti bq vse grčhe bral, 10 Te velke no te majhene, V vččni ogenj t§ bQ djal!
» Vsej sem ti čistQ dušQ dal, Zakaj je nisi bol var val? Angela sem ti tudč dal,
15 Zakaj mu nčsi hvale dal? Doli si legel, gor si vstal, Angelu nčsi hvale dal. Ker si kol hodil no si bil, Angela nčsi prav častil.«
20 Marija, ti drobna zvčzdica, Bodi tf naša besčdnica; Marija, ti si nebeska luć, Pridi nam k' trošti na pomoč ; Če m§ to drugo vse zapusti,
25 Ne zapusti m§, Marija ti!
6189.
(S Pohoija.)
Kaj boš, Človek, ti začev, Kir boš od sveta slovo vzev ?
Grinke smerti se boš bal, Tisto boš ti še že prestav.
5 Sodva pa še tam pređi bo, Tista pa še vsel vhujši bo.
Satan ti bo tam pređi stav, Ćerne bukve v krempleh
deržav.
On ti bo grehe doli brav, 10 Te velike no te majhine?
Jezus ti bo na strani stav, On bo govoril ino djav:
»Saj sim ti Čisto dušo dav, Čom si jo, grešnik, sam za-
prav?
15 Angelca varha sim ti dav, Čom si ga nisi sam spoznav?
Ke si kol hodiv, ke si biv, Angelca nisi počastiv.
Dov si legov, gor si vstav, 20 Angelco nisi hvale dav!«
Ojejojo, preohoho,
Zdaj me vse zapustilo bo!
Će me glih druge zapusti, Ne zapusti me, Maria ti!
25 Ti si na drobna zvezdica, Bodi moja besednica!
6190.
(Iz Frama.)
Kaj si boš, grešnik, ti začel, Bog ti bo tuđi na strani stal Kda boš ze sveta slovo vzel ? No ti bo rekel no bo djal:
Satan ti bode na strani stal, »Vsej sem ti čisto dušo dal, Ćerne bukve vkremplj ih držal. 10 Zakaj si je nesi bolj varval?
5 On ti bo grehe doli bral, Angelca sem ti tuđi dal,
Velike in te majhene. Zakaj mu nesi hvale dal?
V večer dol legel, v jutro vstal, Angelca nesi prav častil!«
6189. Neznanega zapisovavca, - Lavoslava Čulka (II št. 8).
6190. Zapisa/ Oroslav Caf. —
- Iz starejše pesmarice, ki jo imam od Iz CO. IK 41.
III.— V. Pesrai obsrartnice. A. 6191, 6192, 6193.
553
6191.
(Iz Frama.)
Jezus uže pravi, govori: »Jaz sem ti čistQ dušQ dal, Zakaj si je nčsi prav varoval? Angela varuha sem ti dal, 5 Zakaj mu nćsi hvale dal? Doli si legel, gor si vstal, Angelcu nčsi hvale dal. Proč tebi s? je obrngl
No s$ žalostno derži. 10 Spovčdnika sem ti dal, Da bi s§ svojih grčhov ispo-
včdal. Proč od spovčdnika si se
obernQl, V veče grčhe spal.«
»Mene sprehaja mrzel pot.«
6192.
(Z Gorjanskega na Krasu.)
M«itl sprrch&ja m^rzu put, 15 Jl6žušm«j'lićdaprowwojstru,
Hudić m« tuž« prow strrcšnu.
Hudić m« tuž« prow strašnu, Mtrija m« trućšta prow l«pu : »O le muči, muči, yrlćšnjik
muj,
ležuša, Ićžuša,
K«r sn ž*llćla K«r sn žflićla Zvilfćtrja c\6lyk svata.
5 Tovarš je šow, nazaj ya ni, S&n 7«spudBuhje pćslowpunj,
D« b6ju dlćlli r&jtenj/u Wod mladih dni do st&rosti.
»Dukr sn biw mldt, sn biw
VĆS1ĆW,
10 Wst sućrt'B špas'B st»u j«mlćw. Wodn&šou sn pokućru za n«-
prićj, Oh kej bu z m&nu zdfj!
Jležuš mi j« n« pismo br&w, Hudić mu ja ne strćni stdw;
20 Dukr tn v&rje dnj/ilj tuj!«
Dva &njyljca wk«p skllćn*ta, Hudića w p«ku w*rž*ta: Z*rlćs, /rićšnik, bu t«ku, D« pridemo w sv«tu n«bu.
25 W svrctu nrcbu jm sv* tli raj, Ićžuš va wušči jsnu daj; Ićžuš, Mfrija nan 7a daj, Vsfn vlćrnin d^šan svlćti raj !
6193.
(Vipavska.)
Mene prehaja mrzev pot, Moj tovarš je umri, nazaj ga n ej, Treba bo jet na drugi svejt, 5 Gvišno bo poslal grenko smrt, Treba bo jet na drugi svejt. Gvišno bo poslal grenko smrt.
Oziram se na vse strani, Moj'ga tovarša zagledat ni. Ozrem se na desno stran, 10 Moj 'ga tovarša zagledam tam :
61 91. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II. 7, kjer je vrinjena v drugo (umetno) pesem popolnoma drugačnega metra: »Grešni človek, ka da tako dolgo spiš * Da se niČ ne sprebudiŠ? * V tem terdnem spanji, * V greŠnem dejanji * Dušo izgubiš« po nje 10 verzu. Za n/o se nadaljuje ta pesem z besedami »Na tem svetu neimam veselja, * Ker se bojim pogubljenja« itd.
619a. Zapisat K. Štrekelj; peta Katarina Budina. — Iz moje zbirke.
6193. Zapisat Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 302—303.
554
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6194, 6195.
»Moj tovarš, nuj, kako je še
kej?« »»Dolga je rajža in le ta Pred Bogom je težka raj-
tenga:
Sam Bog je tam pred mano
stal, 15 Da sem mu rajtengo dajav. Hudič je poleg mene stal In je strašno s pisma bral,
Da mi je vsak las po koncu
stal,
Da mi je vsak las do koncu
stal.
20 Marija me trošta prav lepo : >Nić se ne boj, o grešnik moj, Dokler te varje angelctvoj!
Z angelcem skupej skleneva, Hudiča v pekel deneva, 25 Hudiča v pekel deneva!«
Gvišno bo res, da bo tako,
Da pojdemo vsi v ta svet nebo,
Svet nebo in sveti rej,
Ki nam ga Bog voši ino dej! Amen.
6194.
(Z Orahova na Tolminskem.)
Moje srce v men' gori Od velike žalosti: Moj tovar'š na pot je šel, Saj mi je obetal prit', 5 Vendar ga dolgo neče bit.
Zdaj pogledam na vse strani, Moj 'ga tovarša n'koder ni. Zdaj pogledam dol pred se, Moj'ga tovarša vgledam že.
10 »O! le dolgo, dolgo hodiva, Vonder le srećno hodiva I ezus je tam pred mano stal, est sem rajtengo dajal.
Hudić mije dol' z bukev bral, 15 Da m' je vsak las po koncu
stal.
Marija me je tolažila:
Nić se mi ne boj, ti grešnik
moj, Saj dobro varje angelc tvoj !
Z angelcom se skleneva, 20 Hudića v pekel prikleneva!« Zdaj pa pojdemo v sveti raj, Ki nam ga Bog vsim skupa]
daj!
6195.
(Iz Cerkna.)
Moj tovarš je na rajžo šel, Moj tovarš je na rajžo šel. Se m' je še obetal prit. Vendar ga dolgo neće bit.
5 Dolgo, dolgo rajžata, Vendar le srečno prideta. »Jaz sem tam pred Jezusom
stal,
HudiČ m' je dol grehe bral. Marija je mene troštala, 10 Marija je mene troštala: Nič se ne boj, o grešnik moj, Nič se ne boj, o grešnik moj : Z angelcem skupaj skleneta, Hudiča v pekel prikleneta.
15
6194. Zapisa/ Anton Črv. — Iz njegove zbirke.
6195. Zapisa! Jane z KokoŠar. — Iz njegove zbirke. Pevka ni znala več.
.— V. Pcsmi obsmrtnice. A. 6196, 6197, 6198, 6199.
555
6196.
(Izpod Mclcc.)
Mene sprehaja mrzu put Stuarnika cilega sveta.
Ad prevelike žalosti, 5 Duga je rajža, mrzla puot:
Kir sem ražžalu gaspud Baga, Tauarš je šeu, nazaj ga ni.
Duša gre^v nebesa. 6197.
(Iz Frama.)
Kaj pa misliš, ti grčšni človek, Da tako prevzetno živiš. Vsej včš, da enkrat umreti
moraš, Dušq dati ćrez Bogu. 5 Duša ni tvoja, duša je božja : Bogu bQš jq mogel odrajtati. Tako ČistQ jq moraš odrajtat', Kako čisto je zlatć. Vsej lčpšega ni na svčti, 10 Da na duša v' nebesa gre. Naproti nj ej mi uže pa gr$JQ
Vsi nebeski angelci.
Nj i piskaJQ no trQbentaJQ
No tQ dušQ sprejemljeJQ, 15 Eden druzga sprašovaJQ:
Kdč ta duša sćdčla bQ?
»Na desnem strani pri sveti
Ani,
Tam ta duša sčdčla bQ;
Na desnici pri sveti Trojici, 20 Tam ta duša sčdčla bQ :
Tam bQ sčdčla no živčla
Od včkoma do včkoma.«
6198.
(Iz Prama.)
Kaj pa misliš, grešni človek, Da tak prevzetno živiš? Ti vsej veš, da boš mogel
vmreti, Dušo vernoti Bogu, 5 Tako čisto in tako belo, Ko je čisto zlato; Duša ni tvoja, duša je božja, Bogu boš jo mogel odrajtati !
Večga veselja ni na svetu, 10 Ko da ta duša v nebesa gre.
15
20
Vsi angelci ji naproti grejo In ji lepo piskajo, In lepo piskajo in trobentajo, Ker to dušo sprejemljejo. Še ponizno jo pi ašajo : »Kde ti duša sedela boš?« »»Na desnem strani pri sveti
Ani, Tam pa jaz sedela bom; Na desnici pri sveti Trojici Tam bom jaz prebivala Od vekomaj dovekomaj!««
6199.
(Iz Prama.)
Kaj misliš, ti grčšni človčk, 5 Lih tak čistQ boš mogel dati, Da tak prevzetno živiš? Ko je čisto to zlato:
VsejvČš,da enkrat vmreti moreš, Duša ni tvoja, duša je božja, Dušq dati črez Bogu; Bogu bQš j'q mogel odrajtati.
6196. Zapisat Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke*
6197. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II. 9.
6198. Zapisa! Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 7.
6199. Zapisat Oroslav Caf; peli Uršula Kotnik in Gertrud Falantan. Iz CO. I. 84.
556 IH.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6200, 6201.
Većega veselja ni, Kdč ta duša sčdčla bQ.
10 Ko da 'na duša v nebesa gr§. »Na desnem strani pri sveti
Vsej naproti jej že greJQ Ani,
Vsi nebeski angelci, Tam ta duša sčdčla bQ,
Vse ponizno jo pelaJQ Tam bo sčdčla no živčla
Pred OČeta nebeškega, 20 Na včkomaj.«
15 Vse ponizno jo prašaJQ,
6200.
(Od Sv. Antona na Poborju.)
Lepšiga ni na tem sveti, »»Na desni strani pri sveti
Će na duša v nebesa gre: Ani,
Eingelci ji proti grejo, Tam ti, duša, sedela boš!
Piskajo no trobentajo, IQ Na desnid j syeti T .; ci 5 Dušo v nebo prejemlejo. Tam ti> duša> sedda bo§ .
Tak ponizno jo vprašajo: Tam boš sedela in boš živela
»Kje ti, duša, sedela boš?« Odvekomaj nodovekomaj!««
V viče obsojena duša. 6201.
(Iz Frama.)
Preuboga duša, kam bQŠ šla, Preuboga duša, kam bQš šla? »Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje: Do gležnja v ognju stala bQm, 5 Do gležnja v ognju stala bQm, Pomaj mi, Jezus no Marija, sveti Jožef!«
Preuboga duša, kam bQš šla, Preuboga duša, kam bQš šla? »Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje; 10 Do kolena v ognju stala bQm, Do kolena v ognju stala bQm, Pomaj mi Jezus no Marija!«
Preuboga duša, kam bQš šla, Preuboga duša, kam bQš šla? 15 Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje; Do pasa v ognju stala bQm, Do pasa v ognju stala bQm, Pomaj mi Jezus no Marija!«
Preuboga duša, kam bQš šla, 20 Preuboga duša, kam bQš šla?
»Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje; Do gerla v ognju stala bQm,
6aoo. Zapisat J. Stibler. — Iz njegove zbirke //. /. 6aoi. Zapisa! Oroslav Caf. — Iz CO. III. 43.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6202, 6203. 557
Do gerla v ognju stala bqm t Pomaj mi Jezus no Marija!«
25 Preuboga duša, kam bQš šla,
Preuboga duša, kam bQš šla?
»Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje ;
Črez gerlo v ognju stala bQm,
Črez gerlo v ognju stala bQm, 30 Pomaj mi Jezus no Marija!«
Kaj uboge duše v vicah trpe.
6202.
(Gorenjska.)
Nobeden ne vrjame, nobeden ne ve, Kaj te vboge duše v vicah trpe: Kličejo, vpijejo na te žive ljudi; »Pomagajte, pomagajte, oj živi ljudje!«
5 Kako bodo pomagali ti živi ljudje, Ker na temu svetu preveč za blago skrbe ! Kaj ti bo nucalo to posvetno blago? Boš mogu umreti, zapustiti vse to.
Pred Bogom boš mogu ti rajtengo dat, 10 Pred Bogom boš mogu ti rihtik ostat,
Pred Bogom boš stav, se boš tresil kot prot, Ker si storil na svetu premalo dobrot!
6203.
(Z Orahova.)
Obeden ne verje, 15 Zapustiti boš mogel
Nobeden ne zna, Posvetno blagć.
Kako te duše Se boš tresil ko šiba>
V vicah trpć. § e le bol] - e takrat>
5 Le vpijejo in kličejo Ker na svetu si storil
Sam na ta svet, 20 Premalo dobrot.
£ e £ J.i m P° ma & ali » Na enmu kraju boš vidil
Reših ]ih iz vic. Angeljce lepe.
Kako bodo pomagali, Na temu drujmu boš vidil
10 Resili jih iz vic, Pa hudiče strašne.
Ko noč in dan Marija devica
Kolneje za njim ! v tronu sedi>
Boš vidil, ti grešnik, Pros' noč in dan
Kako bo težko, Za grešne ljudi.
620a. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. PleŠka št. 22,
6203. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 1, Sam (v. 6.) = sčmo.
558 IH« — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6204, 6205, 6206.
6204.
(Z Grahova.)
Obeden ne verje, obeden ne zna\, Kako, kako je v svetem raji lepć.
Obeden ne verje, obeden ne zn&, Kako, kako duše v vicah trpe\
5 One kličejo, one kličejo na vse žive ljudi: »Pomagajte, pomagajte, vsi živi ljudje!«
Kako bodo pomagali živi ljudje,
Ko preveč, ko preveč le po blagu gledć!
Boš mogel, boš mogel jet rajtengo dat', 10 Ko si storil na sveti premalo dobrot.
Na enem kraji bodeš vidil angeljce božje, Na drugem kraji bodeš vidil hudiče crne:
Ko se bodo tožili za dušo tvojo, Kado, kado ta bogo dušo vdobi!
15 Še rajši na strani Marija stoji, In milo, in milo solzice toči.
De b' Bog hotel, de b' Bog hotel, de b' to res ne b'lo, Dejmo, dejmo čast in hvalo Bogu!
Duše v vicah. A. 6205.
(Z Grahova.)
Ovbe le, verne dušice, Še le boljši so sveti posti,
Neusmiljene so vaše viče! Ko bi jih bilo zadosti!
>Oh v vicah smo zakopane, O le ovbe, joje, dolgi čas,
. S solzami smo vse vjokane. 15 Sam Jezus se vsmil' čez nas!
5 Pa kaj se nuca nam jokati, J* a ura je ko 'no leto,
Na svetu so ljudje bogati, No let0 J e tavžent štet0 !
To naše vživajo tam, Qvbe y vicah strašnQ }
Pomoč ne pošljejo sam! Pred yic , je milosti ni *
Oh le dobre so svete maše, 20 Poslušaj, angelj, klagvanje, 10 Še le boljši so svete molitve, Teh vernih dušic (jamranje). Ki hitro do vic pridejo;
Duše v vicah. B. 6206.
(Od Cerovca.)
O tvoj oča ino mati, Nesta spala jezerokrat,
Ki sta tebe zredila, Za te sta se skrbila.
6204. Zapisa/ Anton Crv. — Iz njegove zbirke B. 7.
6205. Zapisa l Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 6. Narodnost pesmi je zelo sumljiva.
6206. Zapisa! St. Vraz. — Iz VO. XIX, n. 2$g; v v. 2, je pisano napak sredila. Prepis Vrazov v VO, I, 101 se loći v tem: 1 ino], tvoja — 3 jezerkrati
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6207.
559
5 Pred kak mati je zaspala, Tebe je nadajala, Ino da je gori stala, Z vustmi te napajala.
SrČno vseli te ljubila, 10 Kruh je tebi spravljala, Jesti večkrat v kraj pustila, Skrbno tebe varvala.
Malega te je redila, Z radostjo te gledala, 15 Skrbno nekokrat po vila, Na noge postavljala.
Oh kak britko zdaj zdihava Tvoja oča no mati, Jihvo lice v sćzah plava, 20 Da nemajo pomoći !
Kak krićijo: »Ljuba dčtca, Proste vi za nas Boga, Da va mija skoro vidla Lice najnga Jezoša!«
25 Će vas ta mantra ne gene, Kaj tam starši trpijo ; Naj vas Jezoš Krištoš gene, Za pet ran vas prosijo!
V peklu goreča duša. 6207.
(Izpod Melec.)
Ko sem pobič živel Na moje mlade dni,
K nisem hotel ubogat Očeta *n matere !
5 Zdaj moram tam v peklu Goret do večnosti, Zdaj moram tam v peklu Goret do večnosti.
Ko b' eden semkaj prišel, 10 Mene prašal tule,
Kaj za'n glas jest venkaj
dajam, Duša ferdamana?
Tak glas jest venkaj dajam, Da kolnem noć in dan ! 15 Sin kolne svojga oču, Hčer mater glih tako:
»Prekleta tista mnuta, K' sem se v nji zarodil,
Prekleta tista ura, 20 K' sem v nji rojen bil!
Boljš' b' bio, da b* ne bil po-
znal
Kraja tega sveta, Boljš* b' bio, da b* ne bil slišal
Od večnega Boga!
25 Boljš' b* bio, da b' ne bil videl Solnca rumenega, Boljš' b' bio, da b' ne bil slišal Od obličja božjega!
Ko b' se našlo en hribček 30 Samga drobnega peska, Ko b' na tičca priletela Vsako tavžent let enkrat:
Ko b' en pesek tam pobrala, Nesla na drugi kraj, 35 Še bi bilo en konec : — Večnosti je ne bo!«
— 4 sta se] sta — 5 Prej — 9 Srčno] Močno — 10 spravlala — 14 radostjoj
— 16 postavila — 18] Mati tvoja, oča tvoj — 19 Njihovo — 20] Da pomoči nemajo — 21] Kak krčijo: Luba deca — 22 Proste] Molte — 24 najnega — 25] Če ta mantra \as ne gene. Pesem najbri ni narodna; U Vraz je drngemu prepisu pristavi l vpraŠaj.
6207. Zaptsal Janez KokoŠar; pela Murovčeva mati. — Iz Koko- šarjevc zbirke.
562
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6213, 6214, 6215.
6213.
(Z Banjšic
Tista ura in tišti cejt, Tišti strašni sodni dan 10
Bog bo angeljcem ukazal: Gore, gore ustajajte! 5 Piskajte in trobentajte, Te mrtve gor klicajte: Pojte čć na Jožefa dolinco, 15 Pridte h sodbi če naprej,
)
Pridte h sodbi čć naprej ! Kaj boš, ti grešnik, rekel, Ko boš k sodbi pertekel? Boljš* bi b'lo v peklu goret\ Koj sodbo božjo šlišati! Sama Marija zvoljena Bo sodbo božjo šlišala!
6214.
(Levpa nad Kanalom.)
Taužent let je že minulo, Sej je prišla tejsta ura en
tejsti dan. Na ta stresni sodnji dan Bog je angelcem zaukazau: 5 »Strebentajte en piskajte En tih mrtvih gar klicajte!« >»Ve, te mrtvi, gar vstajajte, Pejte vsi k sedbi naprej!««
Kaj boš, ti človek, rekou, 10 Ko boš k sedbi pritekou? Vse se bo treslo en jokalo, Kuj Marija zvoljena, Kjer bo sedbe božje slišala. Raj bi hoteu u ognji goret, 15 Kuj sedbe božje slišati!
Sodnji dan. B. 6215.
(Iz Frama.)
Angelci lčpo ti*QbentaJQ, Trobente lčpo prepiskajg, VČs voljni svčt vkup klićeJQ NQter v dolinQ Jožafat: 5 Tam bQmo vidčli s^den den, Sodnika sčrditega. Oj izvoljeni bQdQ stQpili Na pravi kraj, v nebeski raj; Oh pogubljeni bQdQ stopili
10 Na lčvi kraj, vpreklenjski kraj. Oj izvoljeni bQdQ zahvalili Očeta ino mater prav lčpo, Ker sq jih tako lčpo učili, Tak lčpe nauke davali,
15 Da sq ljubili Jezusa,
Sovražili, kaj je hudega.
Oh pogubljeni bQdQ prekli- njali
Očeta no mater strašno zloj,
Ker sq jih tako hudo učili, 20 Da nčsQ spoznali Jezusa,
Le ljubili, kaj je grčšnega.
Na ves glas boJQ zakričali:
»Oj vsi hribi padite na nas,
Vse gore zakrljte nas, 25 Da ne bqmo vidčli sQdnega
dne,
Da ne bQmo vidčli scjdnega
dne,
Ne sQdnika sčrditega!«
6213. Zapisa/ lv. Humar. — Iz nieg07>e zbirke (odđeUk -* Svete pesmi* Ši. $).
6214. Zapisa/ Jožef Cejan; pe/a Marija Šuligoj. — Iz Cejanove zbirke IV. št. /.
6215. Zapisa/ Oroalav Caf. — Iz CO. 1L 34.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6216, 6217, 6218.
563
Sanje o sodbi. 6216.
(Iz Frama.)
Meni se je nocoj senjalo Od teh treh strašnih rčči: Od smerti, sodbe božje, Od dolge večnosti.
5 Jaz pak uže vidim tiisti stolec, Ko bQm mogla na njem sčdčti S ognjom mi je okol obdan, S plamnom koj gori.
Kteri ste še na totem svćtč, 10 Le pokoro dčlajte,
Da ne bQte prišli v take
martre, Ko sem mogla jaz prit.
Da bi še mogla jaz enkrat Le na tem svćtč živčti, 15 Pokoro bi pa hotla storiti, Da je skončati nikd&r: Ne je skončat, ne je izrečti, Ne s peret jq spisati!
6217.
(Od Sv. Lenarta v Slov. goricah.)
Meni so se nocoj sanjale
Tri nezgruntane reci:
Od sodbe božje, od grenke
smrti No od te dolge večnosti.
5 Bog vam plati, moja mati, Ki ste me porodili No na grešen svet postavili; Bol bi bili vi storili,
Da bi mene zalijali 10 V najtiprvi kopeli,
Da bi grešnega sveta ne po-
znal No nikdar storil nečistosti.
Zdaj jaz vidim tišti žesel, Kir pripravlen je za me: 15 Ves je z ognjem okinčani No više njega plamen gori.
Solnce, mesec, te drobne
zvezde, Vse ribice iz morja, Vse de za nas Boga prosilo, 20 Da mo vsi zveličani.
»Z jokom sem priŠel na ta svet.«
6218.
(Iz Krasinca.)
Z jokom sem prišel na ta svet, Z jokom iz sveta pojdem ;" Pepel sem bil, pepel spek bom, V crno zemljo rajžal bom.
5 Rajža b'la je prav lahka, Ar rajtinga je težka. Bodi zahvaljen večni Bog, Jaz sem je lahko dajal.
Kaj pomeni ta beli gvant? 10 Da v belo trugo pojdem. Kaj pomeni ta crni gvant? Da v crno zemljo pojdem.
Kaj pomeni ta zelen gvant? Da bo iz groba trava rastla. 15 Ta moj najbližnji sosed Me bo iz hiše izganjal:
6216. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. II. 12.
6217. Zapisa/ Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke III. str. ij—18. Zastran vv. 5 — 12. prim. St. 62 oj in d.
6218. Zapisa/ Peter Črnič; poveda/a mu mati Ana Ćrnič. — Iz nje- govega rokopisa, ki mi ga je pos/al Ivan Šaše/j.
30*
564
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6219, 6220.
»Le van, le ž njim, Z gnjilobo inoj s trohnobo !« Po mojih kostih, po mojih
mozgih 20 Bojo crvi kambre imeli.
Pregliboko bom stal, Pretrdno bom spal,
Da me ne bo ni petelin zbudil, Ni grom, ni zvon, ni nobeden
človek:
25 Petelinčki,pojte,komuvičete, Jaz vas več slišal ne bom ! Zvonovi, zvonite, komu vi
čete, Jaz vas več slišal ne bom!
Mesec sveti, komu ti češ, 30 Nikam po poti ni po cestah !
6219.
(Iz Toplic.)
Z jokom sem prišel na ta
svet, Z jokom iz sveta pojdem.
Preden pojdem iz tega sveta, V bel gvant se bom ogvantal. 5 Ta beli gvant pomeni to, Da bom v beli trugi ležal.
Preden pojdem iz tega sveta,
V črn gvant se bom ogvantal. Ta crni gvant pomeni to,
10 Da bom v crni zemlji ležal.
Preden pojdem iz tega sveti,
V zelen gvant se bom ogvantal.
Ta zelen gvant pomeni to,
Da bo z groba travca rastla.
15 Preden pojdem iz tega sveta, V rdeči gvant se bom ogvantal : Ta rdeči gvant pomeni to, Da je Jezus za nas kri prelil!
6220.
(Z Grahova.)
Z jokam sem prišel na ta svet, Z jokam pojdem na uni svet. Kadar enkrat oči zaprem, Nigdar jih več ne odprem, 5 Le na sodni dan jih bom
odperl. Zeleno se rajtam gvantati,
Kadar pojdem k sodbi božji. Veselite se, vsi zvoljeni, Ki boste Boga uživali. 10 Žalovajte, vsi ferdamani, Ki pojdete v večni ogenj : Tega var* nas gospod Bog !
6219. Zapisa l Janko Barlč. — Iz njegove zbirke.
6220. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke E. 75.
Enako se začenja pesem v Mat. Ravnikarja PoienĆana VP. V.str 141 — 142 , toda kaže popolnoma umetno lice. Začet ek je tak:
Z' jokom sim prišel na svet, Mogel bom vas oča, mat, Z' jokam tud iz sveta pojdem: 10 Bratje, sestre, zapustiti, Jez pepel, pepel bom spet, Ko v* černo zemljo dojdem.
5 PlaŠ zeleni bom prejel, Trava mene če odeti, Bom slovo od tega vzel, Kar imam na temu sveti.
Se iz sveta stran pobrat, Ah za večno posloviti.
Solnce, luna, vse reci, Za me bodete minule; 15 Ah, zatisnil bom oči,
Već ne bodo mi služile itd.
III. — V. Pesmi obamrtnice. A. 6221, 6222, 6223.
565
»Kako bom rajtengo dajal, ker sem se vselej po- kore bal?« 6221.
(Iz Đraslaveč.)
Peršla je pošta iz nebes, De moram dat živlenje čez, Zdaj moram jaz slavo jemat In v dolgo večnost jet.
5 Zdej moram jaz slavo jemat, Pred sodbo božjo se podat, Rajtengo dat večnem Bogu, Smilenmu Jezusu.
Kok bom jaz rajtengo dajal, 10 Ko sem se vsel pokore bal: Odlagal sim zmiraj naprej, Ah kaj bo zame zdaj !
Odlagal sim : Saj sem še mlad, V starost se bom pokoril rad! 15 3og pa hoče tako imet, Da morem zdaj umret.
Sam bil mlad, sam bil vesel, Vse sorte spase sim poćel, Oh Jezus, iz serca griva me, 20 Kir sim razžalil te !
Sam bil mlad, sim mislil jaz
tako. Mojga živlenja konc ne bo, Zmiram ferbežno sim grešil, Pokore nisem stril.
25 Ljuba divica Marija,
Pros Jezusa, da nam odpusti, De na borno enkrattam terpel, Ampak peršli v nebo.
Pokoro delaj, moj kristjan, 30 Zdaj maš cajt, dokler je dan : Bo peršla noć, boš mogu spat, V miru počivat!
6222.
(Iz Levca v Sav.
Peršla je pošta od nebes, 15 Da moram dat življenje čres, Da moram dat življenje ćres In v večnost jet.
5 No kok bom jaz slovo jemal, Pred božjo sodbo se podal Rajtengo dat većnemu Bogu, 20 Vsmiljenemu Jezusu?
V mladih letih sem bil vesel, 10 Vse sorte spase sem počev.
O Jezus, z srca griva me, Da sem razžalil te!
V mladih letih sem misliv tako, Da mojga življenja konc ne bo.
dolini.)
Zmirom krevično sem grešil, Pokore nisem stril.
Delaj pokoro, ljub kristjan, Dokler je cajt, dokler je dan, Bo prišla noč, boš mogel
spat, V miru počivat.
Ljuba devica Marija ti, Prosi Jezusa, da nam odpusti ! Kater' na tem svet voljno
trpi, Se večno veseli. Amen.
6223.
(Iz Št. Jurja ob južni železnici.)
Pršla je pošta doli z nebes, In rajtengo dajati Bogu, Boš mogu dati živlenje črez, Gor vsmilenimu Jezosu.
6221. Zapisa/ Anton Dobni k. — Iz njegove zbirke št. 26.
6222. Zapisat Iv. Pilih. — Iz njegove zbirke št. 3.
6223. Zapisa/ Jož. Koželj. — Iz njegove zbirke št, 3.
566
IH.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6224, 6225, 6226.
5 Pa kok bom rajtengo dajav, Ker sim se zmiram pokore
bav? Odlagov sim se zmiraj na-
prej, No kaj bo za dušo zdaj?
Dokler sem majhen fantić bil, 10 Vse sorte špajse sim loviv, Al zdaj me griva v serčice, Razžaliv sem Jezusa.
Delaj pokoro, ljubi kristjan, Dokler je čas, dokler je dan, 15 Bo peršla noč in beli dan, Boš mirno počivav, kristjan.
6224.
(Iz Ribnice na Pohorju.1
Gorše vize na svetu ni, Kak je škrjanček žvrgoli, Kak je škrjanček žvrgoli, Ko začne svitati. —
5 Svitaj, svitaj, beli dan, Potem bo prisu Jezus k nam, Potem bo prisu Jezus k nam, Marija z Jožefam. —
Po cesti gresta fanta dva, 10 Si zvižgata in pojeta, Si zvižgata in pojeta, Ker dobre vole sta. —
Prišla je pošta iz nebes, De moram dat živlenje Čes, 15 Rajtngo večnemu Bogu, Vsmilenemu Jezusu.
Oh kak bom rajtngo dajav, Sem zmirej se pokore bav: Odlagav sem jo od dal na-
prej, 20 Oh kak bo zdaj za me !
Med velkih družbah sem rad
biv, Vse sorte špajsov sem imev : Oh lubi Jezus, griva me, Saj sem razžalu te!
6225.
(Iz Št. Jurija na južni železnici.)
Delaj pokoro, ljubi kristjan, Odlagalsimjozmiramnaprej, Dokler je cajt, dokler je dan; No kaj bo za dušo zdaj? Bo prišla noč, boš mogel it Dokler sem majhen fantič bil,
_ , . s P at 10 Vse sorte Špajse sim storil:
In rajtengo dajat. A , zdaj me gI . iva Sfčice>
5 No kak bom rajtengo dajal, De sim razžalil te. Ker sim se preveč pokore bal;
6226.
(Štajerska.)
Prišla bo pošta dol z nebćs, 5 Kak boš, kristjan, odgovor
Da borno dali življenje čez, Rajtengo večnemu Bogu, Odrešeniku Jezusu.
dal,
Ko si zmiraj v grehih spal? Nisi hotel pokore storit', Nikdar se nisi bal grešit'?
6224. Zapisa l Lav. Čulk. — Iz njegove zbirke II. št. 8. Začetek do v. 12 spada k troje drugim pesmim.
6225. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njene zbirke.
6226. Zapisa! Rok Drofen i k- Gorski. — Iz *Koroških bukvić* str. 454
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6227, 6228, 6229.
567
Delaj pokoro, ljubi kristjan, 10 Dokler je ura, dokler je dan:
Zginil bo za pokoro čas, Ko na britof ponesejo nas I
6227.
(Iz Dobrunj
Peršla bo pošta od nebes, De moremo dat življenje čez, Rajtingo večnimu Bogu, Vsmilen'mu Jezusu.
5 Kako bom rajtingo dal, 15
K sim se le pokore bal, Zmirej odlašal za naprej: Oh, kaj bo zame zdej!
Sim bil mlad, sim bil vesel, loVse sorte spase sim počel:
20
.)
Tak ferbežen sim grešil,
Pokore nisim sturil!
Delaj pokoro, moj kristjan, Dokler čas, dokler je dan: Bo peršla noč, boš mogel
spati, V zemlji počivati.
Ljuba divica Marija, Prosi zame Jezusa, De ne bom večno terpel, De bom peršel v nebo!
6228.
(Podgorje.)
Prišla je pošta dol z nebes, De boš mogu dat življenje
čez, Rajtengo dajat Bogu, Usmiljenmu Jezusu.
5 Kako bom rajtengo dajal, K sem se pokore zmiraj bal, Odlašal sem jo za naprej, Oh kaj bo zame zdej!
V mladih letih sem bil vesel, 10 Vse sorte spase sem počel,
Dostkrat predrzno sem grešil, Pokore nisem stril.
Delaj pokoro moj kristjan, Dokler je čas, dokler je dan, 15 Bo prišla noč, boš mogu spat', Tam v zemlji počivat'.
Pros, ljuba dvica Marija ti, Pros Jezusa, da odpusti, De jaz ne bom v večnost'
trpel, 20 Ampak v nebo prišel !
6229.
(Iz Tunjic.)
Ena pošta je prišla z nebes, De boš mogu živlene zapstit', Rajtengo dat* Bogu, Usmilenmo Jezusu.
5 Kako bom jest rajtngo dal, Pokore sem se vsekdar bal, Večkrat ferbežen grešiv, Pokore nisem striv!
Delaj pokoro, moj kristjan, 10 Dokler je Čas, dokler je dan, Boš mogu spat', V zemlji počivat'!
Boš v crni zemlji gnjil, Ne boš več zrelga vinca pil.
62*7. Zapisa I M. Kastelcc (12, avg. 1838). — Iz njegove ostaline, hra- njene v ljubljanski lieejski knjižnici; v v. 7 je stalo sprva odlašej.
6228. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 21.
6229. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 44. Konec od v. 13 dalje spada k drugima pes mirna.
568
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6230, 6231, 6232.
15 Kam pa taisti pojdejo, Ki božje gnade nimajo?
V nebesa, vica al pekel, Kamor kdo zaslužil bo!
6230.
(Iz Šent Viđa nad Ljubljane)
Ena pošta j* prišla od nebes, Da boš moral dat' živlenje
ćez, Rajtengo dat večnemu Bogu, Usmilenemu Jezusu.
5 Kako bom rajtengo dajal, K' sem se zmeram pokore bal, Zmeram odlašal za naprej : Oh, kaj bo z manoj zdej !
V mladih letih sem bil vesel, 10 Vse sorte spase sem poćel,
Večkrat brvežno sem grešil, Pokore nisem stril.
Odlašal sem, saj sem še mlad, Bom delov pokoro, ko bom
star. 15 Bog Oče hoče to imet, Da moram zdaj umret
Delaj pokoro, mlad kristjan, Dokler je dan. Bo prišla noč, boš moral
umret' 20 In v crno zemljo jet'.
623
(Iz Gorenjih
Je paršla pošta dol z nebis, De moram dat žolejfijne čis, Raj[i]tengo večnem Bogu, Usmilenem Jezosu.
5 Kako bom rajtngo jest da u, Useli sam se pokore bau, Frbižno sam večkrat garšiu, Pokore nesam striu!
I.
Radovelj.)
est sam riko in sam djau, 10 Na starost se bom pokor
podau. Bok pa neče taku jumet, De moram (pred) umret.
Delaj pokora, moj krestja(n), Daklir maš ura, dakler maš
dan: 15 Bo paršla noč, bo treba spat, U miri počivat.
6232
(Iz Višnje gore.)
Prišla je pošta iz nebes, Da moram dat' življenje čez; Zdaj moram pa slovo jemat', Prot večnost se podat.
5 Rajtengo dat' večnemu Bogu, Usmiljenemu Jezusu ; Ta svet moram zdaj zapustif, Pred sodbo Kristusovo it'.
Kako bom rajtengo dajal, 10 K' sem zmeraj se pokore bal;
Odlašal zmeraj sem naprej, Oh jej, oh jej, kaj bo pa zdej !
Odlašal sem, saj sem še mlad, Star delal bom pokoro rad ; 15 Al* Bog hoće to imet', Da moram zdaj umret'.
K' sem bil mlad, sem bil vesel, Vse sorte spase sem počel ; Večkrat ferbežno sem grešil, 20 Pokore nisem stril.
6230. Zapisala I. K M kmečko dekle. — Iz -»Dom in SveU-a XL, ŠL ir.
6231. Zapisat Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke I. //. 29.
6232. Zapisa/ Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. //. /.
III. — V Pesmi obsmrtnice. A. 6233, 6234, 6235.
569
Delaj pokoro, moj kristjan, 25 Marija, sprosi za-me ti, Dokler je čas, dokler je dan; Da m* Jezus grehe odpusti, Bo prišla noč, boš moral spat', Da večno tam ne bom trpel, Tam v crni zemlji počivat'. In enkrat pa v nebo prišel.
6233.
(Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.)
Prišla je pošta iz nebes, Zvonovi mi mil* pojo,
Da moram dat življenje čez, K sebi me vabijo, Rajtengodajat večnem'Bogu, 15 K sebi me vabijo,
Usmiljenem Jezusu.
5 Kako bom rajtengo dajal, K* sem se zmirom pokore bal, Le odlašal za naprej, Oh kaj bo zame zdej !
Sem bil mlad, sem bil vesel, 10 Vsake sorte spas počel, Večkrat ferbežno sem grešil, Pokore nesem storil. —
V crno zemljo.
Viče so res temne, Nebesa so pa svetle, Bog nam daj priti 20 Enkrat v nebo.
Ko bom prišla v nebo, Za vas prosila bom, Za vas prosila bom, Prid'te v nebo.
6234.
(Iz Št. Lovrenca na
Prišla je pošta z nebes, Da moram dat' življenje čez, Življenje čez večnem' Bogu, Usmiljenemu Jezusu.
5 Kako bom rajtengo dajal, Vselej sem se pokore bal, 15 Večkrat ferbežno sem grešil, Pokore nisem stril!
Delaj pokoro, moj krist'jan, 10 Dokler je čas, dokler je dan,
20
Timenici.)
Bo prišla noč, boš mogel
it' spat, Tje v zemljo počivat.
Će božja volja je le ta, Da moram it' z tega sveta, Od sveta bom slovo jemal, Pred večnost se podal.
Pa pros, Marija, za me ti, Da m' Jezus grehe odpusti, Da ne bom na večno tam trpel, Da bom v nebo prišel.
6235-
(Belokranjska.)
Peršla je štima iz nebes, 5 Kaku bom rajtingo dajal, Bom mogu dat živi ej ne čes, Sem se le pokore bal, Pa rajtingo večnemu Bogu, Večkrat verbežno sem grešil, Usmilenemu Jezusu. Pokore nisem stril !
6233. Zapisa l A. Zore c — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. Konec spada drugam.
6234. Zapisa/ J. ŠaŠelj; narekovala FrančiŠka Lavrič. — Iz Sašljevega rokopisa.
6235. Neznanega zapisovavca. — Pisana okorno na UstiČu v Barletovi zbitki.
570
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6236, 6237, 6238.
Odlašal sem je za naprej, 10 kaj bo z mano zđaj? Delaj pokoro, moj kristjan, Doklerje čas, đoklerjedan.
Bo peršla noć pa pojdmo spat, Pot zemlo počivat 15 Zdaj bom poprosil Jezusa, De grehe mi odpustil bo, De ne bom tamkaj terpel.
6236.
(Iz ribniške doline.)
Prišla je štima od nebes, Da moram dat* življenje Čez, Pa rajtengo ljub'mu Bogu In usmiljenemu Jezusu.
5 Kako bom rajtengo dajal, K' sem se vselej pokore bal ? Odlašal sem jo zanaprej, Oh, kaj bo z mano zdej !
Zdaj bom pa prosil Jezusa, 10 Sinu Marije vsmiljen'ga,
Da grehe mi odpustil bo, Da grem v svetć nebć.
Delaj pokoro, moj kristjan, Dokler je čas, dokler je dan; 15 Bo prišla noč, bo treba it' spat In v zemljo počivat.
Vse je minilo in moja mla- dost,
Vse je minilo in moja mla- dost,
Vse je minilo,' vse je strohnilo, 20 Prišla je smrtna britkost.
6237.
(Iz Logatca
Prišla je pošta z nebes, Da mormo dat življenje čez, 10 Rajtengo dat svoj mu Bogu, Usmilenmu Jezusu.
5 Kak bom rajtengo dajav, Ker sem se vselej pokore bav, Odlašav zmeraj zanaprej, 15 Oh kaj bo z mano zdej !
.)
Sem biv mlad, sem biv vesev, Sem vsake sorte spas počev, Večkrat ferbežno sem grešiv, Pokore nisem striv.
Delaj pokoro, moj kristjan, Dokler je čas, đoklerjedan, Prišla bo noć, pojdemo spat In v večnost počivat.
6238.
(Z Gorjan8kega na Krasu.)
P«ršla je pućšta dol z nebićs, 5 Dukr s'n biw mldt, sn bfw
D« muoren dat žowlićnje
črlćs, Rdjtenj/u v!ečn«my Boyf Jen wsmfljenmy Jićžušy.
veslćw, Ws«k , B sućrtB špds'B sn je-
mićw, Wodn£šow sn pokućru z«
neprej, Oh kej bu z mdnu zdej!
6236. Zapisa/ Anton Zlobec. — Iz njegove zbirke L //. 8.
6237. Zapisa/ Andrej Prebil; poveda/ Al. Hočevar. — Iz prepisa v zbirki v M. Rode/a IX. št. 63. Besedi pošta je pripisana varijanta Štima.
6238. Zapisa l K. Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke, Več ob/ik je nekraških.
III. — V. Pesmi obimrtnice. A. 6239, 6240, 6241.
571
Dukr s'n biw ml&t, sn mfslu
t«kti, 10D« mćj^a žovvllćnja konc
na bti. P«j zdsj č« Buh trckti j«mlćt, D« mućremo mlćdi wmrićt.
Dlćhj pokućru, muj krstjdn, Dukr jimaš wu6ru jt nuj ddn;
15 Bu prcršla nuć, buš mtić/u
sp«t J*n w zćmlji počiv&t.
Prćsi z« n«s, Marija ti, Di nan JIćžuŠ wodp6Sti, D« nas bti w mblćsT* wzlćw, 20 Trtn bonvićčno vesićw. Amen.
6239.
(Iz Hudojužne.)
Prišla je pošta od nebes, Da bom mogel dat' življenje čez, Dem mogel vmret 1 , slovo
jemat 1 , Al v večnost se podat.
5 Kako ti bom slovo jemal, Ker sem se zmeraj pokore bal? K' nisem mislil za naprej, Oh, kaj bode z mano zdej!
Dokler sem bil mlad, sem
bil vesel, ioVse sorte spase sem začel,
Prefirbežno sem grešil, Pokore nisem stril.
Delaj pokoro, o kristjan, Dokler imaš cajt no dan: 15 Prišla bo noć, boš mogel spat In v večnost se podat.
O Marija vsmiljena, Prosi za nas Jezusa, Da nam grehe odpusti, 20 Da nas ne pogubi.
»Boga sem pozabil, mene Bog.«
6240.
(Od Cerovca.)
ez pa lepe hlače mam, ih lahko, lahko nosim sam :
S štimanostjoj,
S prevzetnostjoj.
Na Boga sem pozabi6,
Na Boga sem pozabid,
Bog na me.
Duša že pred Boga gre.
Tam terpiš,
10 Tam kričiš:
Sam sem te zapravi6 !
ez pa lćpo sukno mam, o lahko, lahko nosim sam.
Jez pa lepe šolnce mam, 15 Je lahko, lahko nosim sam.
Jez pa čem klobuček mam, Ga lahko, lahko nosim sam.
Dozdaj sem grdo živela, pa hočem se poboljšati.
6241.
(Iz Ilirske Bistrice.)
Oj ve ponočne vrane, Ki ste mene zapeljale,
Ki niste nikol ugnane, Boste odgovor dajale!
6239. Zapisa! Janez KokoŠar. — Iz njegovega rokopisa.
6240. Zapisa/ St. Vraz. — Iz VO. XIX. k. 10 (242). Verzi 3— u se po- navija jo za vsakim parom, kateri se more/o nadaljevati tako, da se vselej ime' nuje drugi kos obleke.
6241. Zapisala Josipina Furlanijeva. — Iz njene zbirke.
572
III. — V. Peami obsmrtnice. A. 624.2, 6243.
5K maši sem zares hodila, Z andohtjo nisem molila: Okol' sem se ozirala, Za Boga nisem marala.
K spovđi sem oh res hodila,
10 Te večje grejhe sem tajila,
Ker me je bio spovednika
sram, Avbe, kaj bo na sodnji dan!
Mašniki in spovedniki So meni, grešnici veliki, 15 So mi djal 1 , svaril' naprej : Gorela boš na vekomaj!
Sedaj doli pokleknimo Pred Marijo Magdaleno, De nam bi ona pomagala 20 In svetga raja taljala.
6242.
(Iz Logatca,
Kok sem rada h maš hodila, 15 Lepe gvantce sem nosila, Al zdaj se vlačim kot megla, Kot de b še nikdar dekle ne
bla.
5 Kok sem rada h spovd ho- dila, Ta velke grehe zatajila, Al zdaj se vlačim kot megla, Kot bi nikdar dekle ne bla.
Dokler sem jaz še mlada bla, 10 Lepo lice sem nosila, Zdaj sem pa nagrbana, Kot gorenjske škornjice.
V cerkev sem zares hodila, Nisem z andohtjo molila,
20
25
)
Sem se nazaj ozirala,
Še bolj po fantih gledala.
K spovedi sem zares hodila, Velke grehe sem tajila, K me jih je bio povedat sram, Kaj bo pa na sodnji dan!
Zmiram sem pred špeglam
stala, Lepo lice ogledvala, Nisem bala se Boga, Še bolj sem se nališpala.
Zdaj pa padem na kolena Pred Marijo Magdaleno, De b sprosila od Boga, De b ne bla zavržena!
6243.
(Iz Šentvida nad Ljubljane)
Sem se v cerkev napravljala, Zmirom sem pred špeglam
stala, Nisem bala se Boga, Rada sem se kravžala.
5 V cerkev sem bla tud' hodila, Nisem z andohtjo molila, Sem se okrog ozirala, Po mladih fantih gledala.
K spovdi sem bla tud hodila, 10 Velke grehe sem tajila, K me jih je bio povedat sram, Kaj pa bo na sodnji dan!
Zdaj pa padem na kolena Ko Marija Magdalena, 15 Bom prosila Jezusa, Da b ne bla zavržena.
6242. Zapisat Andr. Prebil; povedal Alojzij Hočevar. — Iz prepisa v zbirki M. Rode'ta IX. št. $8. Prim. št. 232J.
6243. Zapisat M. Rodć; povedaia Marija Koman. — Iz Rodetove zbirke VII št. 32.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6244, 6245, 6246.
573
6244.
(Iz Dobravc
V cerku sim zares hodila, Lepe gvante stm nosila, Okol 1 stm se ozerala, Mlade fante zberala.
5 K spovedi sim zares hodila, Vel'ke grehe sxm tajila,
pri Kropi.)
Ker me j 1 bo povedat sram : Kaj bo pa na sodn' dan !
Vse posvetno proć od mene, 10 Jaz ne maram več za tebe, Jaz pa pojdem pred Boga, Pred vsemogočnega.
Le malo še počakaj, smrt! A.
6245.
(Od Cerovca.)
Smrt priđe na dveri klukat, Moćno me za grlo cukat, Moćno me za grlo cukat: »Al si domaj, grešnik ti?«
5 Domaj sem, domaj, domaj
sem, domaj, Al še nemrem s toboj zdaj : Eno malo še poćakaj No še id* na drugi kraj.
Naj še testament napravim 10 No še blago poročim! »Le nić se mi ne zgovarjaj, Le ti hitro z menoj hod!«
Malo še poćakaj, malo, Naj še z grehov se spovem, 15 Naj še z grehov se spovem, No pokoro še vćinim.
Vćera sem k spovedi hod&, Al spoveda sem se ne: Menjše grehe sem spoveda, 2oVelkih pa še le vsih ne.
K mizno hrani sem pristopa, Kere sem bk vreden nć : Rešno telo sem k sebi vze£, Kaj sem grehe ponoviš. !
Moj lubi se ožena, Pa si je drugo vzea. Pa naj se le oženi, Saj nje nede dugo mea.
5 Ta smrt se perbližuje, Zadnja vura bluzi gre: »Moj Bog je po te posla, Moraš iti na račun.«
6246.
(Iz Slov. Goric.)
»»Eno malo še poćakaj, 10 Moj večni Bog, na me: Naj si jas stament napravim, Komi blago bon zročia.««
»Le nić se ne zgovarjaj, Le hitro se podaj, 15 Moj Bog je po te posla, Moreš iti na račun!«
6244. Zapisa/ Jankospiko. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV. št. 12.
6245. Zapisa i St. Vraz. — Iz VO. XIX. 194 figo, 88 J. Prepis v VO. VIII. 7 se loči v tem: 1 duri — 5] Domaj sem. domaj sem, domaj — 8 idi v — 12 hod] pojd* — 14, 15 z g.] grehov — 17 hod k — 20 Velke pa sem za- tajiš — 21 miznoj . . parstopid.
6246. Neznanega zapisovarca. — Iz pesmđrice matere dež. sod. sretnika dr. Jo5. Kronvogla.
574 HI. — V. Pesmi obamrtmce. A. 6247, 6248.
»»Jasnimamveč svoje žlahte, 25jezus na desnici sedi, Samo enga brata man, Duša pa pred njim kleči,
Samo enga brata iman, Ta duša se tam toži,
20 Pa še tišti je soldat. «« Angel pa za njo prosi.
»Le nič se ne zgovarjaj, »Le vesela bodi, duša,
Le hitro se podaj, 3oSaj ne boš zgublena, Moj Bog je ojstro reka, Saj Marija za te prosi,
Moreš priti pred njega!« Njena prošnja ne zapstojn.«
Ker Marijo lepo časti, Marija ga ne zapusti, 35 Le Mario lepo prosi, Vsigdar boš pomoč dobil!
Le malo še počakaj, smrt! B.
6247.
(Izpođ Melec.)
Smrt mi še na duri trka, Tud zadosti si poplesal,
Vse me praša, kako stojim; Veliko luštov si že vžil.
Oh, me že za glavo ćuka, . . , ,.. , .„
Da sem jest no mihno živ. Jaj si hodil s hite v gaso,
J Lepe kamre so ble za te,
5 »Pusti mene še živeti, 15 Luštne pesem, grozne južne
Ćelo mlad ne morem vmret, Še vse to je premalo bio!««
Pusti mene še živeti, . .,
Ćelo mlad ne morem vmret.« * Sa J ne P<>J dem > sa J m <; P<>-
nesejo,
»»Si zadost po semnih hodil, Tam bom gvišen in brez skrbi:
10 Veliko vinca si popil; Lesena suknja, železen štih,
2oTist bo moj ta zadnigvant.«
6248.
(Z Grahova.)
Smrt mi že na duri trka »»Bodi mlad al' bodi star,
In me praša: »Kako stojiš? Čem zasuknit ti vrat: In me Že za glavo ćuka,
Da sem že le majhno živ. Zadosti si po semnjih hodil,
10 Veliko luštov si že vžil,
5 »Pusti mene še Živeti, Lepe kamre, grozne južne,
Ćelo mlad ne morem vmreti ! « Še vse to premalo t*je!««
6247. Zapisal Janez KokoŠar. — Iz njegove zbirke, Vv.i^j'e za Luštne pisano pač po pomott rožne; grozan pomenja v tolminskocerkljanskem narečju isto, kar nemšii ,prachtig t prachtvoll" . Podobno se začenja humoristična pesem o boju s smrtjo.
6248. Zapisa^ Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 2.
III. — V. Pesmi obsrartnicc. A. 6249, 6250, 6251.
575
Pa saj ne pojdem, saj me isLesena suknja, železen štih,
ponesejo, To bo moj zadnji gvant!
Tam bom pri miru, brez skrbi :
6249.
(Iz Dutovljan.)
Ena huda bela žena, Ena perjatlica celga sveti, Ena smert na vrata kljuka, Praša bolnika: kako stojiš?
5 Ino ga za lase ćuka: »Dokler boš na sveti Živ? Po oštarijah mi si hodil, Dosti vinca si popil.
Po špasih mi si hodil, 10 Dosti luštu si povžil!
Lesena suknja, železni štihi, To bo tvoj za zadnji gvant.
Če ne pojdeš, te ponesejo, Tamkaj boš brez vse skrbi ! « 15 Bodi star, ali mlad,
Smrt ti hoče zasukat vrat.
»Rasti, rasti, rožmarin, ti de viški drag spomin.«
6250.
(Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.)
Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al pa suh.
5 Će jez dekle umrla bom, Venček lep imela bom : T rožmarina blagiga, Z* nagelna rudečiga.
Bom na pare zravnana, ioVbelo vsa oblećena, Venček pa bo lep zelen Mi na glavco položen.
Naj zvonovi le pojo, Ko k' pogrebu me neso: 15 V grobu počivala bom, Već sestrić imela bom.
Tam kostčice čakajo Na trobento angelsko, Žno iz groba vstala bom, 20 Šla v dolino sodno bom.
Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil vse, Dobre djal na desno stran, Hude pa na levo stran.
25 Proti dobrim rekel bo : »Pojdite v sveto nebo U Proti hudim rekel bo: »Pojdite v plemena dno!«
Ti pa, mili Jezus, daj 30 Pri ti mi na desni kraj, Priti mi na desni kraj, Priti gor v sveti raj !
6251.
(Kranjska.)
Rasti, rasti, rožmarin, Rožmarin ima svoj duh,
Ti devištva lep spomin. Naj zelen bo ali suh.
6249. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke.
6250. Zapisal J. Bercer. — Iz njegove zbirke (str. 32), kijo hrani Matica.
6251. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke nekega cerkvenega pevca, ki jo je kuptl realec Smuc na stari krami v Ljubljani in mi jo je v porabo poslal dež. šol. nadzornik Fr. Levec.
576
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6252.
5 Če jaz đekle umerla bom, Venček lep imela bom:
Z rožmarina blaziga, Z nagelna ruđećiga.
Bom na pare zravnana, 10 V belo vsa oblečena.
Venček pa bo lep zelen Mi na glavco položen.
Naj zvonovi le pojo, Ko k pogrebu me neso.
15 V grobu počivala bom, Več sestrić imela bom.
Vstala bom posleđnji čas, Kadar da trobenta glas.
Bo sodnik prikazal se, 20 Po pravici sodit vse.
Dobie djal na desno stran, Hude djal na levo stran.
Proti dobrim rekel bo: »Pojdite v sveto nebo U
25 Proti hudim rekel bo : »Pojdite v plemena dno!«
Ti pa, mili Jezus, daj Priti mi na desni kraj,
Priti mi na desni kraj, 30 Priti k tebi v sveti raj !
6252.
(Kranjska.) 15
Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški lep spomin! Rožmarin ma lep svoj duh, Naj bo zelen al pa suh.
5 Če jas djakle umerla bom, Venček lep imela bom: Z rožmarina blažega, Z najgelčka rudečega.
Bom na pare položena, 10 O belo vsa oblečena, Venček bo pa lejp zelen Mi na glavco položen.
Naj zvonovi le pojejo, Kak k pogrebu me neso;
V grobu bom počivala, Več sestrić bom imela.
Tam koščice čakajo Na trobento angelsko; Z njo iz groba vstala bom, 20 Šla z doline solzne bom.
Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil vse. Dobre djal na desno stran, Hude pa na levo stran.
25 Proti dobrim rekel bq : »Pojte gor v svet nebo!« Proti hudim rekel bo: »Pojte v plamen dol na dno!«
Ti pa, mili Jezus, daj 30 Priti mi desni kraj, Iti mi ne na levi kraj, Priti gor v sveti raj !
6252. Zapisat (?) P a v e 1 L a z n i k. — Iz zbirke Ivana Lovrača A . st. 30—32.
IH.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6253, 6254.
577
6253.
(Od Makol.)
Rasti, rasti, rožmarin, Ti đekliški lep spomin.
Rožmarin ma lep svoj duh, Naj bo zelen ali pa suh. *
5 Kadar jaz umrla bom, Venec lep imela bom :
Z rožmarina nemškega, Z najgelna rudečega.
Bom na pare vložena, 10 Belo bom oblečena;
Venec pa bo lep zelen Mi na glavo položen.
Že zvonovi mi pojo, Men pa na pogreb neso.
15 V grobo počivala bom, Već sestrić imela bom.
Tam košicke ćakajo Na trobento angelsko.
Ž njimi z groba vstala bom, 20 Šla v dolino solzno bom.
Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil me.
Pelal me bo na svoj dom, Tam vesela zmiraj bom;
25 Prstan zlat podal mi bo Men s prelubleno roko.
6254
(S Pohorja,
Rasti, rasti, rožmarin,
Ti deviški lep spomin. 10
Rožmarin 'ma lep svoj duh, Na bo zelen aT pa suh.
5 Će jas dekle vmerla bom, Venček lep imela bom :
Z rožmarina blaziga, 15
Z nageljča rudečiga.
)
Bom na parah zravnana
V belo vsa oblečena;
Venček pa bo lep zelen Mi na glav'co položen.
Naj zvonovi le pojejo, Ko h pogrebu me nesejo!
V grobu počivala bom, Več sestrić imela bom.
6253. Zapisala Loj za Šalamun. — Iz njene zbirke, ki mi jo je posla l /uri; Lulek, //. 14. Melodijo je zapisa l Jurij Lulek iako-le:
m
t=t
t
Ra - sti, ra • sti,
f*=
X
lS>-
X
■&-
X
=&3
ro
zrna - nn,
ti
>*-&
v=x
fc:5fc=i
-*="*-
X
3E
de - vi - ški lep spo
x
k
3
min, Ro • žma-rin i - ma svoj duh, naj bo ze - len al pa suh. Drugi Lulekov zapis melodije slove tako-le:
mmm
m
1=1
X=f
§^1^3=1
m
Ra • sti,
ra - sti, ro - zrna - nn,
Ti de
vi • Ški
k^tr::
pi5
drag spo - min, ti de - vi - ški drag spo - min.
6254. Zapisa l Fjlip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 41.
37
578
III.— V. Pesmi obsmrtnicc. A. 6255. 6256, 6257. 6258.
Tam koščice čakajo Na trobento angeljsko.
Z njo iz groba vstala bom, 20 Šla v dolino solzno bom.
Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil vse:
Dobre djal na desno stran, Hude djal na levo stran.
25 Proti dobrim rekel bo: »Pojte gor v sveto nebo U
Proti hudim rekel bo :
> Poj te v plamen dol* na dno ! €
Ti pa, mili Jezus, daj 30 Priti mi na desni kraj :
Priti mi na desni kraj, Priti gori v sveti raj !
6255-
(Od Sv. Andreja pod gorami.)
Če jez ledig vmrla bom, 5
Lep zelen krancelj mela bom: Taj na brito£ bo
Gor na trugo bo pribit, Crno zemljo bo gnojil,
Z belim prtom bo pokrit. V prah, pepel se spremeniL
6256.
, Podjunsko.)
Zvonovi milo že poj6, Ko me k pogrebu pones6 : 15 V grobu počivala bom, Već sestrić imela bom.
Rasti, rasti, rofmarin, Ti devfttf drag spomin : Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen ali pa suh.
5 Kedar jaz umrla bom, Krancelj lep imela bom: Iz rožmarina nemškega, Iz nageljna rudečega.
Bom na pare vložena, 10 Bela vsa oblečena: Krancelj bode lep zelen Mi na glavo položen.
Tam koščice čakajo Na trobento angeljsko, Z njimi iz groba vstala bom, 20 Šla v dolino k sodbi bom.
Rasti, rasti, rožmarin, Moje krone drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen ali pa suh.
6257.
(Iz Junske doline.)
Kou jas ledk vmrva bom, V trugo me zabijej',
Zieln krienčk meva bom. Z bielem prtam pokrijej\
6258.
(Iz Železne Kaple.)
Raste, raste rožmarin, Rožmarin ima svoj duh,
Ti devištva lep spomin. Naj zelen bo ali suh.
6255. Zapisa! Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke.
6256. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1041.
6257. Zapisa/ K. Pečnik. — Iz njegove knjige *Lehrbveh der slove- nischen Sprache*, 2 str. 13 u
6258. Neznanega zapisovavca. — Iz neke zbirke cerkvenih pesmi, ki mi jo je v porabo posla/ Štejan Singer.
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6259, 6260.
579
5 Čel jest đekle umerla bom, Tam bo sodnik pokazal se, Venček lep imela bom : 20 Bo po pravici sodil vse ;
Od rožmarina blažega, Z nagelča rudečega.
Bom na parah zraunana, 10 Bela vsa oblečena;
Bo dobre djal na desno stran, In hude pa na levo stran.
Prot tem dobrim rekel bo: »Pojdite v sveto nebo!«
Venček pa mi bo lep zelen 25 p rot tem hudem rekel bo :
Gor na glavco položen.
Zvoni lepo naj zvono, Ko k pogrebu me neso.
15 Tam košiće čakajo, Na trobento angelsko. Potlej borno vstali vsi, V dolino sodno šli. —
»Pojdite v plamena dno!«
Ti pa, mili Jezus, daj, Priti mi na desno stran, Priti mi na desno stran, 30 Priti gori v sveti raj !
6259.
(Iz bleske okolice.)
Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen aP pa suh.
5 Kadar jaz umrla bom, Venec lep imela bom: Z rožmarina nemškega, Nagelna rudečega.
Bom na pare vložena, 10 Belo bom oblečena, Venec bo pa lep zelen, Men* na glavo položen.
Že zvonovi miP pojo, Mene pa k pogreb' neso.
15 V grobu počivala bom, Več sestrić imela bom.
Tam koščice čakajo Na trobento angeljsko, Z njim* iz groba vstala bom, 20 Šla v dolino k sodbi bom.
Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil me, Peljal me bo na svoj dom, Tam vesela zmiraj bom.
25 Prstan zlat podal mi bo Z poljubljeno roko, Peljal bo me na svoj dom, Tam vesela zmiraj bom !
6260.
(Iz Podgorja.)
Rasi, rasi, rožmarin, 5 Jaz pa ledig umrjem, Tud te druge rožce ž njim, Imela bom krancelj zelen : Bele, plave, pisane, Z rožmarina nemškega,
Tud rudeče gartrože. Z nageljna rudečega.
6259. Zapisat Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. L n (str. 30, 3O, kjer je tuđi melodija, — S tem zapisom se strinja zapis v zbirki A. fiovačiča L str. 99. Zapis JoZefa Kranjca od Sv.Jurija na ŠČavnici (narekala M* Cvetko) se loči v tem: 2 Moj diviški d. 3. — 8 Nagelna] S fajgljna — 9, 10] Belo bom oblečena * Na pare bom položena — 12 Mi — 13] Zvonovi milo ze pojo — - 14 pogrebi — 15 grobi — 17] Dušice že Čakajo — 19 Ž njimi — 20] K sodbi Šla v dolino bom — 21 Bo] Tam — 22 me] vse — 32, 27 Pela bo me n. s. d. — 26 S polubleno.
6260. Zapisa/ F rance Francćtov. — Iz njegove zbirke L št. 22.
37*
580
III.— V. Peami obsrartnice. A. 6261, 6262, 6263.
Mene že k pogreb neso ioŠtirje fantje, ledig so: Vsi štirje imajo pušelce, Pušelce pa kramarske.
Me na britof prineso, Tam me dol postavijo: 15 Zdaj bodeš pa ti tukaj gnjil, Dost prijatlov boš dobil!
6261.
(Iz Št. Jurja pod Kumom?)
Raste, raste, rožmarin, Ti deviški drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al pa suh.
5 Kedar jaz deklje umerla bom,
Krancel lep imela bom:
. Z rožmarina nemškega,
Z nagelnja slovenskega.
Na pare bom poravnana, 10 V belo vsa oblečena, Kranceljček bo lep zelen, Men na glavco položen.
Zvonovi že lepo pojo, Ko mene k pogreb neso; 15 Žalostni bo tišti dan,
Ko bom v zemljo zakopan.
Dušice tam čakajo, Na trobento angelsko. Sodnik bo pa sodil sam 20 Pravične vse na desno stran, Krivične vse na levo stran. —
Poj, poj, ptičica Na zeleni vejčici; Tičica ima svoj nos, 25 Naj bo skerjanček ali pa kus.
6262.
(Iz Starega trga pri Ložu.)
Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al' pa suh.
5 Če jaz dćkle umerla bom, Krancelj lep imela bom:
- Z rožmarina nemškega,
Z nagelna rudečega.
Bom na pare vlćžena, 10 V belo vse oblečena, Krancelj pa bo lep zelen Men' na glavco položen.
Naj zvonovi le pojć, Ko k pogrebu me nesć,
15 V grobu počivala bom, Več sestrić imela bom.
Tam koščice čakajo Na trobento angeljsko. Bo sodnik prikaza! se, 20 Po pravici sodil me.
Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil me, Bode z angeljci obdan, Mene djal na desno stran.
25 Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški drag spomin. Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al' pa suh.
6263.
(Iz baške doline na Tolminskem.)
Aj rasi, rasi, rožmarin Saj rožmarin ima svoj duh,
In tuđi druge rožce ž njim: Naj bode zelen aP pa suh.
6261. Neznane ga zapisovavca. — Iz rokopisa, ki mi ga je poslat Ivan Sašel/\ Konec je od drugoa.
6262. Zapisa/ Anton Štritof. — Iz njegove zbirke.
6263. Zapisa l Simon Rutar (?). — Iz *Ljubij, Zvona* HL (1883) S 2 9 d-
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6264, 6265, 6266.
581
5 Če jaz ko deklica umrem, Imela krancelj bom zelen, Z rumeno peno pozlaćen, Na mojo glav'co položen, V beli prt zavita bom, 10 Zvonil mi bode vel'ki zvon. Zvonovi lepo poj ej o, Na britof mene vabijo.
Ko v zemljo mene zagrebć, Od zgor mi tič'ce zapojć :
15 »Tukaj počivala ti boš, Zadosti bratov 'mela boš. Tukaj so sestre, brateci, In tvoji tud 1 sosedje vsi. Če ti je bl'o na svet* hudo,
20 Saj ti v nebesih bo lepć.«
10
6264.
(Tolminska
Lepšega na svetu ni, Kakor pa je lejdik stan.
Kadar pa umerla bom, Tje na klop me položite, 5 Z belim pertom pregernite.
Kadar pa umerla bom, Zelen venec mi spledite: Z rožmarina nemškega,
15
.)
Nageljna rudečega. S crno žido ga povite, Z zlato peno ga polite.
Kadar pa umerla bom, Ga na glavo mi denite, Z velkim zvonom pozvonite In na britof me nesite: Imam bratov tam zadost, Bratov dost' in pa sestrić.
6265.
(Z Grahova na Tolminsketn.)
Lepšega na svetu ni 10 Z zlato peno ga polite,
Kakor pa ledig živet'. Kadar jest umrla bom, Na klop me položite, 5 Z belim gvantom prigrnite.
Kadar jest umrla bom, Zelen krancelj mi spletite 'Z rožmarina nemškega, Z nageljna rudečega;
Z zeleno žido ga povite.
Kadar jaz umrla bom, Na glavo mi ga denite, Z velkim zvonom pozvonite, 15 In na britof me nesite: Tam imam družbe zadost', Zadost' bratov in sestrić.
6266.
(Z Oblok.)
Rasi, rasi, rožmarin In tud' druge rož'ce ž njim: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo frišen al' pa suh.
5 Će jest pobič lejdig umijem, Imu bom krancel zelen, Z rumeno peno pozlaćen, Na mojo glavco položen.
Z belim prtom bom pokrit, 10 Pojte mi cuge zvonit: Zvonovi lepo pojejo, Mene na britof vabijo.
Štiri sosedje pridejo, Meni trugo delajo. 15 V trugo me denejo, Na rame zadenejo,
6264. Zapisa/ Fr. Kosmač (Cerkljan). — Iz ->Slov. Glasnika* 1862, j^.
6265. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke.
6266. Zapisa! Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke.
582
III. — V. Peami obsmrtnice. A. 6267, 6268, 6269.
Ino mc tud nesejo, Tićice od zgor pojo: »Tukaj ti počival boš, 20 Zadost bratov imu boš:
Tukaj so bratci in sestre, Ino tud sosedje vse (vsi). Če t' je bio na svet hudo, Saj t' bo v nebesih lepo!«
6267.
(Iz Rožja.)
Rasti, rasti, r&žmarin, Druje r6že tudej ž njim.
Al neoženjan umerjan, Bom mou pušelć zalan.
5 On bo pošlinja moja čest, Keder bom iz svjeta vzet.
Dćr z bčlam pertam bom
pokrit, Jite vmiranje zvonit.
6268.
(S Pohorja.)
Kakii zvonf lapu poj6, 10 K me na britaf vabijo.
Saj ne bom ko sam trohnou, Bom dro bratrov več imou In bodam spet iz hroba vstou.
Borno vsi poklicani 15 Z veseOo štimo anhelško V dolino Jožafatovo.
Rasti, rasti, rožmarin,
Ino te drobne rožce z njim!
Kadar bom pobič ledig umri, Zelen krancel bom dobil:
5 V zlato peno pomočen, Men' na glavo položen.
Z belim prtom gor pokrit, Pojte cugle vun zvonit!
Zvoni milo pojejo, 10 Men' na britof vabijo,
Ta na britof žegnani, Kjer so grobci velbani.
Če bom ležal, ne bom sam, Mam že dost prijatlov tam,
15 Ko smo včas' vkup živeli In na svet' vkup lušni b'li.
Zdaj b'mo tam počivali, Nas bojo črviči uživali.
Le padaj, dež: mene ne boš močil več.
6269.
(Iz Lašič.)
Danas takć, jutrč takć, Oj kam pa tišti pojdejo,
Pa ne bom vedil, kam domć. Ki gnade božje nimajo ?
6267. Zapisa/ M. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. $4. V dvovrsticnih stro/ah se verz 3. ponavlja. Majar jo je natisnil v SI. Bćeii 1850 (II.) 153 s temi raziikami, ne glede' na v za ft: 1 rožmarin — 2 rože — 3 v merjam — 4 pušelc — 6 Kder — 7 Kder z bjelam — 9 pojć — 10] Me na britaf v. — 12 bratov — 13 groba — 15 angelško — 16 Jožafatovo. — Prepis Majarjev v Mikl. ostalini se strinja z natiskom v SI. Bčeli. Vrazov prepis v Vu. XV. 40 se loči od našega natiska: 3 umerjam — 4 pušelc — 6 Kedar . . . svieta — 7 bielam — 8 zvonit] mi zvonit — 9 Kakć zvonf lepS pojć — 14 zpet . . stou — 15 veselo. Scheiniggov natisek NPKS. št. 1040 se strinja z natiskom v SIoik Bčeli.
6268. Zapisal Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. Št. 40.
6269. Zapisal M. Valjavec (najbrž od kakega LašiĆanaJ. — Iz Valjav- Črvega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič.
5 Eni v viče, drugi v pekl6,
Kamor jih bog obsodil b6.
Noge so odpovedale,
Za v zemljo so pripravljene-
Obraz posta! je že ves bled, 10 Saj vem, da bodem mogel
vmrćt\
Oči so pa mrtvaške vse, Ker bodo v večnost potvale.
Le padaj, padaj, drobni dež, Menč ne bodeš močil već!
6270.
(Iz rfbniške doline.)
Le padaj, dež, le padaj, dež, Vsaj mene močil več ne boš ! Roke so uže odpovćdale, Za uni svet pripravljene.
5 Le padaj, dež, le padaj, dež,
Vsaj mene močil već ne boš!
Nogć so vže odpovedale,
Na uni svet bodo raj žale.
Le padaj, dež, le padaj, dež,
10 Vsaj mene močil več ne boš!
Obraz je ratal uže ves blćd,
Zdaj bodem moral umret.
Le padaj, dež, le padaj, dež, Vsaj mene močil več ne boš ! 15 Oči so uže vse glažave, Na oni svet bodo rajžale!
Iz groba bodo rastle rože tri.
6271.
(Iz Podzemlja.)
Zunaj pa pustite
Pojte, pojte, tiče, Ve drobne tičice ! Jaz bi tuđi pela, Pa sem žalostna.
5 Mogla bom umreti Od te žalosti. Kaj vas prosim, bratje, Bratje in sestre :"
Sprejmite me do groba, 10 Do bele cerkvice; Tam me pokopajte Pred ta cerkveni prag.
Mojo desnico, 15 Pa mi v njo denite Sveti rožni ven'c.
Iz groba bodo rastle Lepe rož'ce tri: Ta prva bo Marija, 20 Ta druga sveti Jožef, Ta tretja pa moj ženin, Ta usmiljeni Jezus.
Pojte, pojte, tičice, Vesele boditel
6272.
(Iz Adlešič.)
Jaz bi tudi pela,
Pa sem moćno žalostna,
6270. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegove zbirke /. //. 2/.
6271. Zapisal Janko Barlč — Iz »Slov. Večernic* KLV. 114. Slebinger (IL 28— 2g) jo je zapisal tudi v Slov. Goricah, tođa tam je znana samo iz -> Večer n ic *■ ; po je se to drugači: 1 ptičice — 9 Spremite — 12 Pred ta] Pred
— 14, 15] Mojo desnico mi vzemite — 16 venec — 17 bojo rasle — 18 rože
— 19 w ponavlja — 22 Ta] Ta je.
6272. Zapisal Ivan SaŠelj. — Iz -»Bisernu* I. str. 141,
584
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6273, 6274.
5 Jaz bom mogla umret' Od velike žalosti, In bom mogla umret', Vzet 1 od sveta slovo.
Tamkaj me zanesite 10 Na ta žegnan britof In me zakopajte Pred ta cerkveni prag!
'Z mojga grobkabodo zrastle Prav lepe rož'ce tri, 15 'Z mojga grobkabodo zrastle Prav lepe rož'ce tri :
Ta prva je Bog oče, Ta druga sveti Duh, Ta tretja je moj ženin, 20 Ljub' ženin -Jezus moj !
Ni pisma ne potenta, kako se umrlim godi. I.
6273.
(Z Oblok.)
»Kaj ti je, kerščanska duša, Da si tako žalostna? Al' ti sodbo premisi juješ, AP se rajtenge bojiš?«
5 Kaj b 1 se rajtenge ne bala, Nisem nić pripravljena, S tem svetim zakramentom Nisem nič previđena!
»Kaj se boš, ti duša, bala, 10 Saj t' Marija na stran' stoji, Ki kleči pred božjim tronom Ino pros' za grešnike ! «
Postlja je za me postljana, Luč mi vže v rokah gori.
Smert mi že na duri terka, Rada b' bla, da b' zrajžal za
njo; Moj oče so že zdavnej vmerli, 20 Nazaj jih nikol več ne bo.
Od njih ni pisma ne patenta, Kako se mu tam godi: AP je v vicah, aP v nebesih, AP le sam Bog za-nje ve.
25 Enkrat borno gor ustali, Na to štimo angelsko, Šli borno pred sodbo božjo Dajat rajtengo Bogu.
O spreljubi bratec moj,
15 Moja duša s' je močno bala, 30 Kadar na britof stopil boš, Ker bo mogla rajžati. To se zmisli ino spolni,
Da tud' ti tukaj trohnil boš!
6274.
(Z Grabova.)
»0 le ti kršanska duša, Kaj si tako žalostna? Al ti sodbo spremišljuješ Al se rajtenge bojiš?«
5 Oh jest sodbo spremišljujem In se rajtinge bojim. Kaj b 1 se rajtenge ne bala, K' neseni nič pripravljena: S tem svetim i sakramenti 10 Nisem nič previđena.
Postlje 'mam že postlano, Luč mi že v rokah gori. Moja duša jo močno slaba, Ker se rajtenge boji.
15 Smrt mi že na duri trka, Ker bom mogla rajžat ž njo; Moj ranjk oče je tud 1 že rajžal, Ki ga več nazaj ne bo.
6273. Zapisa/ Jane z Kokosa r. — Iz njegove zbirke.
6274. Zapisat Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 10.
III. — V. Pesrai obsmrtnice. A. 6275, 6276.
585
Ljubi moj bratec, 20 Na žegnan britof stopi,
Tam se zmisli ino spobnaj, Da enkrat strohnel boš !
6275.
(Iz Ihana.)
»Kaj le-ti, kršanska duša, Dć s'B tol'ki ž&vastna? Al* ti sodbo spremislujiš, De se rdjtTbnge bojiš?«
5 Kaj b* se r&jtinge na bava, K* nfsim nič pirpr&vlena : Le-tm'B svćt'mi* zakromentt Nis'Bm m>č previđana.
15
20
Postla moja je postvana, 10 Uč nvB že v rok&h držć. Grejnka sm&rt na duri t&rka, B* r&da vidva, de b' šov z no.
25
Raj žali so moj vače, Pa jih več nazaj na bo: Ni pisma, ni potenta, Kok6 se jim tam godf :
Al' so v vicah, gor v nibćsih, Jo sam Boh zajne ve.
Preltibi moj bratac, K&dir na britof p&ršu boš, Spomni jnoj zmisli n&me, De ti tud* tćki trohnu boš.
Vsi mo mćgli gor ustdti Na trobćnto djngilsko, In iti pred sodbo bćžjo, Bogć rijtingo dajat.
6276.
(Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.)
»Kaj je teb\ kršanska duša, 15 Prosi zame, prosi zate,
Da si tolikajn žalostna? Al si v grehih zakopana, Od Boga zavržena?«
5 Meni je muja žal vati, Ker je Bog poslal po mć Snoči ob dvanajsti uri, To je glih o polnoči.
Bela postlja je postlana, 10 Za me svitla luč gori, Moja duša je preslaba, Ker se rajtenge boji.
»Saj Marija bo prosila, Ker pred Jezusom stoji:
Prosi za vse grešnike.« —
Delaj, kristjan moj, pokoro, Dokler je čas, dokler je dan, Bo prišla noč, boš moral
umret', 20 Bošmogelit'vzemljopočivat'.
Će je božja volja t&, Da moram iti iz sveta, Od sveta bom slovo vzel, Tje v večnost se podal,
25 Marija, te prosmo to,
Da nam bodo grehi odpušeni, Da ne bom na većno pogub- ljen, Enkrat v nebu spuščen.
6275. Zapisa! Anton Breznik; povedala Kropčeva Liza. — Iz Brez- nikove zbirke IV. št. 45.
6276. Zapisat A. Zorec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. Konec spada k drugim pesmim.
586
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6277. 6278, 6279, 6280.
6277.
(Dolenjska.)
»Kaj je teb', kršćanska duša, Ker si tolkanj žalostna? Ali večnost premišljuješ, Al' se rajtenge bojiš?«
5 Kaj b' se rajtenge ne bala, K' nijsem nič pripravljena,
S tem presvetim zakramen-
tom Nijsem nič previđena!
»Kaj se boš, ti duša, bala, 10 Saj Marija na stran stoji : Tam pred božjim sodnikom Prosi za vse grešnike!«
6278.
(Iz Št. Lovrenca ob Timenici.)
»Kaj je teb', duša kršćanska, Sinoć je ob dvanajsti uri,
Da si tako žalostna,
Al' si v grehih zakopana,
Od Boga zavržena?«
5 Men* je res muja žal'vati, Ker se rajtenge bojim.
10 To je glih o polnoči: Bela postlja je postlana, Za me svi tla luć gori.
»Ne žaluj, duša kršćanska, Saj imam še en trošt za te: 15 Saj Marija prosi za te, Prosi za vse grešnike.«
6279.
(Belokranjska.)
»Kaj žaluješ, kaj zdihuješ, Sedem let je že preteklo,
Kaj se žalostna držiš ? Kaj se bojiš s tega sveta, Al' se rajtunge bojiš?«
5 Ne bojim se s tega sveta, Neg' se rajtunge bojim :
Kar sem ja pri spuvdi biL
»Molči, molći, moj prijatelj, 10 Vesel pojdeš s sveta, Saj Marija zate prosi, Ko za vsac'ga grešnika.«
Ni pisma ne potenta, kako se umrlim godi. II.
6280.
(Iz Podzemlja.)
Smert na vrata poterkla, Da moram rajžat ž njo. »Kuk bom s taboj rajžal, Popotnice nimamo !
5 Moj oćka so odrajžali, Jih dolgo nazaj ne bo:
Ni pisma, ni potenta, Kako se jim godi !«
Smert pa le na vrata terka, 10 Pa moram iti ž njo.
»Kako bom s taboj rajžal, Popotnice nimamo !
6277 Zapisat Matej Sitar. — Iz zbirke Dav. Pete Una II. št. 12 (kantor je pripisana iz -»Domačih vaj* alojzijeviških).
6278. Zapisat Iv. Šašelj; narekovata Frančiška Lavrič. — Iz Šošijevega rokopisa. Drugi zapis Sašijev od iste pevke je še boi; pomanjkijiv.
6279. Zapisat Janko Barle; povedala Meta Toter. — Iz Barletove zbirke.
6280. Zapisat Janko Barle. — Iz njegove zbirke.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6281, 6282, 6283. 587
Moja mamca so odrajžali, 15 Ni pisma, ni potenta, Jih dolgo nazaj ne bo: Kako se jim godile
Tako se naprej poje, dokler se ne navede vsa žlahta: bratje, sestre, stric, teta itd. Kot zadnja strofa se poje ena izmed teh dveh:
O preljube ve sestrice, O preljubi bratci moji,
Vas objamem, kušnem v lice, Nikar mi ne zamerte,
Prej neg grem od vas pod Predno grem v černo zemljo,
crno zemljo, Moram vzet od vas slovo. 20 Moram vzet od vas slovo!
6281.
(Iz Frama.)
Smert mi že na vrata kljuka: Nijenga pisma, nijene šrifti,
»Alj si grešnik ti doma?« Ko se jim kaj tam godi. —
Vsej sem doma, vsej sem Ura bije, vahtar vpije,
doma, 10 Varite se ga vsi ljudje.
Pa ne rajžam zdaj s teboj. Ura teče, mene vest peče,
5 Rajžali so moja mati, Bog ve, ktera zadnja bo. Ker jih več nazaj ne bo,
Ni se ti bati, ker Marija prosi za te.
6282.
(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)
»Kaj ti je kršajnska duša, 15 Ona se je spokorila, Kaj si tak zlo žalostna? Zdaj pa gleda Jezusa.
Al si grehe premišlavaš? Kak so j ezusa morali,
Al se rajtinge bojiš?« Močno s0 ga ga j ž ] a ij .
5 Saj se mi je treba bati, Gor na križ so ga prbili
Gdaj bo posla Bog po me, 20 Za loke in za noge. Morbitnicorobdvanajstivuri, Mari j a j e pod križon stala> To je ghh o ponoči. Milo se j e j kala:
»Saj se ti je ne treba bati, »Stopi, stopi, moj sin, s križa, 10 Gdaj bo posla Bog pote; Kaj te bon obrisala!«
Saj Marija za te prosi, 25 >> Kak ti bon jaz s križa stopa; Tan pred Jezusom kleči.« Ker pre močno sen pribit,
Kak Marija Magdalena, Za roke in za noge,
Je bila velka grešnica. Za roke in za noge?««
Kdo te bo tolažil, ko ti vsi pomrjejo?
6283.
(Iz Frama.)
Gdo, dekle, tebe troštal bq t »Mene pa bQdQ troštali mati, Gda ti le oća umerjeJQ? Preljuba mati moja.«
62$ 1. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 14. Konec spada k drugi, umetni (cf. Stanič, Drugi perstavik str. 2g: *Pesem od konca čtoveka«),
6282. Zaphal J. Kranjc; narekovala Ana Štelcl. — Iz KranjČeve zbirke.
6283. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. III. 5/.
588
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6284, 6285.
5 Gdo, dekle, tebe troštal bQ, Gda ti še mati umerjeJQ? »Mene pa bodo troštale se- strice, Preljube moje sestrice.«
Gdo, dekle, tebe troštal bQ, 10 Gda ti še sestre umerjeJQ? »Mene pak bQdQ troštali bra-
teci, Preljubi moji brateci.«
Gdo, dekle, tebe troštal bQ, Gdar solnce zašlo bQ? »Mene bQ troštal mlad mčs§c, Kir vzvečer mi gor priđe.«
25 Gdo, dekle, tebe troštal bQ, Gdar li uže mčs^c zašel bQ ? »Mene pak bQdQ troštale zvez-
dice, Oj le jasne zvčzdice.«
Gdo, dekle, tebe troštal bQ, Gdo » dekle » tebe troštal bQ, Gdar ti še brati poumerjeJQ? 30 Gdar še zvčzde zaideJQ? 15 »Mene pak bQdQ troštali botri, »Mene pak bQdQ troštali an- Preljubi moji botri.« # geljci,
Oi vsi nebeski an sreli ci Gdo, dekle tebe troštal b Q No ljuba Marija s vsmiljen im
Gdar tiše botri poumerjejo? lezusom!«
»Mene pak bode troštalo solnčece, J
20 Oj le rumeno solnčece.«
»Po tej temni noči pridi nam Jezus k pomoći!«
6284.
(Iz Frama.)
Jaz sem v jutro zgoda vstal No bom slovo jemdl Od mojih ljubih oči, Od mojih ljubih oči.
5 Oča so žalostni No s§ milo jočeJQ. »Kaj s$ bQte jokali, Moje serce žalovali?
To čisto dobro včte vi, 10 Da umrčti moramo vsi : Kaj je živega na svčti, Vs^ bQ moglo vmrčti.
Dolgi sq pQti no temna je noč, Pridi nam Jezus na pomoč! 15 Po ti temni noči
Pridi nam Jezus h pomoči !
Oh Jezus, prosim t§, H ispovčdi spravi m$: Oh Jezus moj ljubi, 20 H ispovčdi tudč !
Oh Jezus, prosim t§. H obhajilu spravi m$: Oh Jezus moj ljubi, H obhajilu tudč !
25 Oh Jezus, prosim t§,
V sveto olej dčni m§ Oh Jezus moj ljubi,
V sveto olej tudč !
Oh Jezus, prosim t§, 30 V nebesa vzemi m§, Oh Jezus moj ljubi,
V nebesa tudč ! '
6285.
(Iz Frama.)
Jutre, jutre se bom zgodaj vstal Od mojih ljubih mater,
Ino bom slovo jemal Od ljubih mater.
■*
6284. Zapisa! Oroslav Caf. — Iz CO. 11. 36.
6285. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 12.
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6286, 6287, 6288.
589-
5 Mati moja se jočejo, Moje srce žalijo : Le nikar se ne jočite, Mojega srca ne žalite!
To pa dobro veste vi, 10 Da vmreti mormo vsi, Kar je živega na sveti, Vse bo moglo vmreti.
Nocoj je temna noč, Prid nam Jezus na pomoć, 15 V ti temni noći
Prid nam Jezus k pomoći!
Moj Jezus, prosim te, K spovedi spravi me; Moj Jezus ljubi, 20 K obhajilu tuđi.
»Nocoj sem Še pri vas, jutri me več ne bo.«
6286.
(Iz Št. Lovrenca ob Timenici.)
Dober većer, moj' prijatli, Kaj ste prišli semkaj k men' ? Gledat moj mrtvaški obraz, V srce bo prebodlo vas.
5 Kaj pomen mrtvaška sveca ? To je duša neumrjoča: Duša pa večno živi, Naj bo v nebesih al' pekli.
Dober većer, moj* prijatli, 10 Nocoj sem le še jast pri vas, Jutri večer me ne bo, Me neso v crno zemljo.
Tam so oće, tam so mati, Tam so bratje ino sestre, 15 Dobro b' b'lo moliti za nje, Ker so dolgo v većnost* že.
6287.
(Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.)
Dober večer, zvesti prijatli, Kaj ste prišli semkaj k meni, Gledat moj mrtvaški obraz, V srce bo prebodlo vas.
5 Kaj pomen* mrtvaška sveca? Mojo dušo neumrjočo:
Moja duša večno živi, Naj bo v nebesih aP pekli.
Nocoj večer sem še pri vas, 10 jutri večer me ne bo, utri večer me ne bo, \ i 9 me ponesć v crno zemljć.
»Jutri bo zadnji dan.« 6288.
(Iz Dobrave pri Kropi.)
Ncoj je an lep večer, Prav daleč bom rajžov,
utr* bo zadn' dan, Se sam ne vem, kam.
utr' bo zadn* dan: Le n'kar ne žalujte,
.Vzamem, vzamem K Marij' se zročujte,
5 Od očeta slovo. 10 Ker Marija devica
Vas troštala bo.
(Pesem se nadaljuje tako, da se na mestu očeta poje mater, sestre, brata itd.)
6286. Zapisat Ivan ŠaŠelj; narekala FrančiŠka Lavrič. — Iz SaS/je- vega rokopisa.
6287. Zapisa/ A. Zore c. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica.
6288. Zapisa/ France Francetov. — Iz njegove zbirke HL St. 8.
590 III.— V. Peami obsmrtnice. A. 6289, 6290, 6291, 6292.
»Jaz bom moral v večnost iti.«
6289.
(Iz Tunjic pri Kamniku.)
Fajn urca bo prišla, Sam očka bojo ostali doma,
Še mrbit' n'coj, Jast bom v večnost mogu j't.
Nić ne pomaga, ko priđe smrt.
6290.
(Iz gorjanske okolice pri Bledu.)
Smart je suha pa je be t la, Tam v narlevščm cvet
Kaj za -na ža 4 last me je za- Štir.č jin dvajset let
de 4 la: ioM&rem v dogo večnast jet.
Moja moč je preč, Ljub e moj e dve 8Cstricef
Na pomaga več Ze j pa vzamem wod vas sovo :
5 Ka.dar pnde smartn.č meč. Wod ljClb ij anšččga
Moja ljuba moja mat.e, Do letanščfcga,
Vi m.č na morate pomagat. e, 15 Prosta vzamem Jež&ša.
»Pri nogah že mi smrt stoji.«
6291.
(Iz Frama.)
Oj jaz vbogi grčšni človčk, Pa še okol no okol mene
Ker na duši sem bolen. 10 Dosta sovražnikov stoji,
Gor mi je že postlana Pa Še tam na drugem strani
Lčpa bčla postelja, Men' Marija cuj gl^di,
5 Ker bQm jaz gor ležala, Ker mi dušQ s' seboj vabi
Te da bqm umirala. V nebesa, presveti raj,
Pri glavi mi je luč užgana, 15 Oča nebeski nam ga daj !
Pri nogah že mi smert stoji: Bog nam ga daj dobivlati,
Vsem včrnim dušam vživlati !
»Jaz grem slovo jemat.«
6292.
(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)
Tosem moja mati grejo; »Srečno, srečno, liiba mati,
Jaz pa grem slove jemat: Vidimo se zadnokrat!«
5 To sem moj oča grejo itd.
(Dalje se poje: sestra, brat, znanec itd. s spremembo, da stoji namesto »grejo c »ide«.)
6289. Zapisa/ France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. Št. §4.
6290. Zapisa! Ivan Kunšič. — Iz mezove zbirke, ki mi jo je tzročil Škrabec. Drugi zapis (tuđi v narečju) je hranu vlad. Levec; v bistvu se ne loČi, samo na koncu je pripisano Še: Zej pa ljuba moja bratca * Zej pa vzamem e/c, kar kaže, da je jemanje slovesa bilo sprva daljše.
6291. Zapisa/ Oroslav Caf; pe/i UrŠula Kotnik in Gertrud Falantaa. Iz CO. L 8 5 .
6292. Zapisa/ Jožef Kranjc; narekova/a Ana Kapun. — Iz Krajnčevega rokopisa.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6293, 6294, 6295.
591
6293.
(Izpođ Gradja pri Ljutomeru.)
Tođsem grejo moja mati, Jaz pa grem slovo jemat: Zbogom, zbogom, moja
mati, Vidimo se zadnjo krat!
5 Todsem grejo ljubi oča, Jaz pa grem slovo jemat: Zbogom, zbogom, ljubi oča, Vidimo se zadnjo krat!
Todsem grejo moje sestre, 10 Jaz pm grem slovo jemat:
Zbogom, zbogom, moje se- stre, Vidimo se zadnjo krat !
Todsem grejo moji brati, Jaz pa grem slovo jemat: 15 Zbogom, zbogom, moji brati, Vidimo se zadnjo krat!
Todsem grejo moji znanci, Jaz pa grem slovo jemat: Zbogom, zbogom, moji
znanci, 20 Vidimo se zadnji krat itd.
»Težko se je ločiti.« 6294.
(Iz Dobrave pri Kropi.)
Težkć, težkć se je ločiti, Oja težkć, težkć,
Pa svoj'ga včeta zapustiti: Nazajmepan'kolvečnebo!
(To se ponavlja tako, da se v nadaljevanju poje v drugem verzu namestu očeta kaj drugega: mater, brata, Ijub'co itd.)
Prijatelja ni, da bi šel z menoj.
6295.
(Iz Tunjic.)
Pa jna urca bo prišla, Mor'bit' še nocoj, Jest bom mogu rajžati V crno zemlć, 5 Pa ga nimam p'rjatla, De b' rajžov z menoj. Jest *m mogu pa rajžati
V crno zemlo.
Pa še sami b r a t j e 10 B'jo vstali doma, Pa ga nimam p'rjatla, De b' rajžov z m'noj. Jest 'm pa mogu rajžati
V crno zemlo.
Mesto bratje se vstavlja dalje oče, hčere, sestre, mati itd.
6*93. Zapisa l dr. Fr. Mohorič. — Iz njegove zbirke; Dom. Serajnik je k rfji zapisa/ to-le melodijo (pel dr. Mohorič):
m
t
±
/T\
- f*=j
t
t*
si
6294. Zapisat France Francetov. — Iz njegove zbirke III. St. 6. Prim. št. 615$ — 6ijo.
6295. Zapisa l France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. št. 55.
592 IH- — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6296—6300.
Mariji se izročite! 6296.
(Z Blok pri Cerknict)
Jest jemljem, jest jemljem Marij se zročujte:
Od mamce slovu. Uol Marija đevica
Pa rrBkar ne žalujte, 5 Vas truoštala buć.
Ta kitica se poje petkrat mesto od mamice pa se pri ponavljanju poje po vrsti od uočke, od bratu, odsiestr, od prjatlu.
6297.
(Iz Žej pri Komendi.)
Jest pa uzamem 5 Nikar ne žalujte, Od očka slovo, Dvic' Mari se zročujte,
In tud jtrn podajam Saj d'vica Marija
To desno roko. Vas troštala bo.
»Kaj je to, ki je tu mrtvo?«
6298.
(Iz Podlipovice pri Izlakah.)
Dober večer, dober večer, Prav žalostno
Dober večer jez vošim vam! Od svojih sinov prav lepo:
O kaj je to, k* je zdaj mrtvo, Nocoj to noč sem še pri vas,
Ta rajni oče vmrli so! Al' jutri pa rajžam preč od
5 Jemljo slovo vas!
(Potem se ponavlja tako, da se preminja v v. 7 za rajnke besedo: sester, bratov, staršev, znancev; za razprti besedi v v. 4. se rabi primerno raj na mati, rajni brat itd. Pesem se poje, kadar pri mrličih čujejo.)
6299.
(Iz Ihana.)
Kaj ja to, k' ja t'la mrtvć? 5 Ime mo ja pa — u bo, Vad soje matere j'Bmlć slavć: Jimle slavć prov ždvastno »N'coj sim še pxr vas, Vad sdje lube matere.
Juttr bom pa rajžu ud vas.c (Pesem ponavljaj o in naštevajo vse domače dotičnega mrlička otroka.)
Moji starši so Še dćma.
6300.
(Podgorje.)
Moji starši so še dćma, Jest bom mogu (mogla) sam (a)
Pa ne pojdejo z menoj : rajžat'
Zdej 's tega svetd. Potem se mesto starši v 1. verzu ustavlja: bratje, sestre, prijatlji itd.
6296. Zapisat Iz, Modic; pel K. 21adnik. — Iz ModČevega roko piša. '
6297. Zapisa/ France Francetov. — Iz njegove zbirke VIILšt. 19.
6298. Zapisa/ Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke II. št. 12.
6299. Zapisa/ Anton Breznik; pe/a sestra mu Ana. — Iz njegove zbirke II. Št, 118.
6300. Zapisa/ France Francetov. — Iz njegove zbirke IV. št. 20. >Poje se pri mr/iču.« G/ej tuđi št. 6289.
III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6301, 6302, 6303, 6304. 593
Pojte k Mariji po slovo!
6301.
(Iz Tunjic.)
Prva urca odbila je, Pejte, pejte čez goro
Jezus kliče romarje: K Mariji po slovo!
Potem se mesto prva vstavlja druga, ozir. tretja itd. do dvanajsta.
Rožni venec pri mrliču.
6302.
(Iz Žej.)
Kako je Jezus dobr biv, o Naša lublena gospa,
Marija! Jezusoviga srca,
Kjekrvavipotpotiv, o Marija, 5 Oj prosi, oj prosi za nas!
(Enako se dalje poje ves rožni venec.)
»Kako na mrtvaškem pragu jemlje deklica slovo.«
6303.
(Iz lhana.)
Lubi moji, skupi zbrant, In pogostim' spremišlujte,
Pošušajte me zvesto, De za mino bote šh>.
Kokć na mrtvaškem prag* ž'vevasimtud'jast nasvet*, Jamle dekilca slavć. Sl>m ždeva yživat svet>
5 »Slavo morim zdej jtrnati. 15 Rćkir roža ST>m cveteva,
In ločitTb se vad vas, Vadcvetov ja moj rožin cvet.
Mrzlo roko vam podati. T že tam či
V konci, vaše -u gvaš. y kr{H črne . zem le spi:
Zravi, srečm» se radujte, Sonce več k nam na ptrsije,
10 Nej vas dobr* Boh živi, 20 Beli dan nas na zbidi.
Vsakdo mora smrtno čašo piti.
6304.
(Štajerska od Cerovca )
Naj bo stari al pa mladi, Je mene tuđi pokosila
Vsakši more skušati, 10 Zgodaj, z letmi osmimi. Kak je smrtni pehar piti, Je mene tuđi pokosila
Vsakši ga more skuša(ti). Zgodaj, z letmi osmimi.
5 Smrt svojoj kosoj segne, Zbogom, zbogom, oča, mati,
No vse soboj potegne:
Le se ne šona starega 15 ^
az vas moram zapustit, az vas moram zapustit,
No se (ne) zogne mlađega. V crno mater- zemljo it.
6301. Zapisa l France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. št. 57.
6302. Zapisa l France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. Št. 44.
6303. Zapisat Anton Breznik; pela stara Tavčarica. — Iz Breznikove zbirke II. št. 24. V v. 8. se imenu/e ime tište, ki leži na mrtvaškem odru. Na- rodnost pesmi se mi zdi zelo sumljiva.
6304. Zapisat St. Vraz. — Iz VO. XVII. 5 e.
33
594
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6305, 6306.
Srečno, srečno, sestre, brati, az vas moram zapusti t, az vas moram zapustit, 20 V crno mater -zemljo it.
Meni pa se venec plete, Vi ga meni voščite: Angeljci mi ga pletejo, Sam Bog m' ga na glavo dene.
Slana je pomorila vse veselje.
6305-
(Iz Ihana.)
Parvo noč ja svanca padva Na to krej čarnć zimlć, Tuđi res ja pomoriva Vse sorte vćselć.
5 Drugo noč ja svanca padva Na z'Blćne travtnke, Tud'L res ja pomoriva Vse sorte rćži»ce.
Ta treka noč ja svanca padva 10 Na mojć zravB srcć, Tud'L res ja pomoriva Vse sorte vćselć.
PostTblca ja že postvana Za me 'm* mojga lubiga, 15 Pa morem sama lćžat* Žavastna, vabjokana.
Vad žavast' prevelike
Moj lubt ja bovan,
Ja že dons ta trek dan čez
tedi»n, 20 Kar ja biv na pare djan.
Sosćdji» so ga uprašata: >Ar si ti pi»r vol umret'?« Nemć svabo prhaja, Pojde na drug'B svet.
25 Ta zadi»n tćra vćčer M'note ni bo več, Mogu se ja ločtt Vad tćga sveta preč:
Pi»r ta narlevš' mvadćstTb 30 In p*Br dvabr-L pameti, Pa ga ja Boh h seb* pokliču, Le-h t-L božjx rajt'Lng'B:
Mogu ja rajti»ngo dat Vad šestT»ndvejset let.
Moj venec hočejo v nebesih imeti.
6306.
(Štajerska.)
Zdaj ga pa hoče
Srce je žalostno, Močno je ranjeno, Močno je ranjeno, Moglo bo vmret.
5 Bog je stvarnik moj, Stvaril me je na svet: Zdaj me pa hoče On k sebi imet.
Mela sem krancelj lep 10 Tri ino dvajset let:
Marija imet.
Mela sem šest deklet, Ki so me spletale: 15 Zdaj me b'do spremljale V crno zemljo.
Oče so žalostni, Mati se jočejo: Nič se ne jokajte, 20 Pridem v nebo.
6305. Zapisat Anton Breznik; pei Jože Gregorin. — Iz Brcznikove zbirke IV. št. 14.
6306. Neznanega zapisovavca. — Iz Praprotnikove zbirke I. Opomnja. K pesmim tega naslova spada tuđi kotuc šl. 843. Večkrat
so ž njimi pomeŠane pesmi naslova *Pomlad za tebe ne priđe več (št* 2402 — 2414J.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6307, 6308.
595
Zvoni mi zvonijo, Angeljci pojejo, Jaz pa vesela grem V sveto nebo.
25 Mela sem ženina, Usmilenga Jezusa Zdaj pa me hoče On k sebi imet.
Tičke, mi baramo: Al' bo veseli čas, Al" bo že skoraj Mladletje pri nas?
5 »Mladletje že skoraj bo, Tebe na svet ne bo, Tebe al* mene Na svetu ne bo!« —
Dete je rojeno, 10 Močno je žalostno, Močno je žalostno, Moglo bo vmret.
Dete na pravd' leži, Zravno šest sveč gori: 15'Naj le gorijo Tri ćele noči.
'Mela sem šest devic, Krancel mi spletajo: Naj ga le spletajo 20 V crno zemljo.
'Mela sem krancel lep Trinodvajstih let, Zdaj ga pa hočem Tem drugim zročit'.
6307.
(S Pohorja.)
25 'Mela sem pušelc lep Triinodvajset let, Zdaj ga pa hoče Moj ženin imet'.
Imela sem ženina 30 Usmiljen'ga Jezusa, Zdaj me pa hoće Gor v sveto nebo.
Jamco mi delajo, Notri me devajo, 35 Mašnik mi berejo Crne bukve.
Oče zdihujejo, Mati se jokajo: Nič ne žalujte, 4oSaj pojdem v nebo!
Zvoni mi pojejo, Godci mi godejo, Angeljci spremljajo Dušo v nebo.
45 Dekleta, jas prosim vas, Vsliš'te moj zadni glas: Živ'te vse tako, Da prid'te v nebo !
6308.
(Od Sv. Ju rij a na Ščavnici.)
Ptičice prašajo zlati veseli čas :
Al bode skoro zmladletje pri nas, pri nas,
Al bode skoro zmladletje pri nas?
»Zmladletje že skoro bo, mene na svet ne bo, 5 Mene in tebe na svetu ne bo, ne bo, Mene in tebe na svetu ne bo.« —
Mela sen ženiha, lubega Jezusa,
Zdaj pa me hoče gor k sebi imet, imet,
Zdaj pa me hoče gor k sebi imet.
6307. Zapisat Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I, Št. $g.
6308. Zapisa! Jožef Krajne; narekoval Martin RantaŠa. — Iz Krajn* čeve zbirke,
38*
596 M. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6309.
10 Mela sen venček lep štirinodvajseti let, Zdaj pa ga hoče san Jezus imet, imet, Zdaj pa ga hoče san Jezus imet.
Mela sen deklie šest, kere mi venček pleto, Zdaj pa me nesejo v hladno zemlo, zemlo, 15 Zdaj pa me nesejo v hladno zemlo.
Godci mi godejo, ajngeli pojejo,
Mene pa spremlajo v sveto nebo, nebo,
Mene pa spremlajo v sveto nebo.
Oča žalujejo, mati se jočejo, 20 Meni pa dobro bo, dobro mi bo, mi bo, Meni pa dobro bo, dobro mi bo.
6309.
(Od Sv Jurija na Ščavnici.)
Ptičice vprašajo
Za ti veseli čas,
Al bode skoro zmladletje pri nas, pri nas,
Al bode skoro zmladletje pri nas.
5 »Zmladletje že skoro bo, Mene na svet ne bo; Mene in tebe na svetu ne bo, ne bo, Mene in tebe na svetu ne bo.« —
ezus imet, imet, ezus imet.
Mela sem venec lep 10 Štirinodvajseti let, Zdaj pa ga hoče sam ^ Zdaj pa ga hoče sam
Mela sem ženina, Lubega Jezusa, 15 Zdaj pa me hoče gor v nebo imet, imet, Zdaj pa me hoče gor v nebo imet.
Mela sem šest deklet, Ki so me spletale,
Zdaj pa me nesejo v hladno zemlo, zemlo, 20 Zdaj pa me nesejo v hladno zemlo.
Oče žalujejo,
Mati se jočejo,
Meni pa dobro bo, dokler mi bo, mi bo,
Meni pa dobro bo, dokler mi bo.
6309. Zapisa/ Jožef Krajne; narckovala Jožefa Kvas. — Iz Krajn* Čeve zbirke.
IH. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6310, 631 1.
597
25 Godci mi godejo, Arigeli poj ej o,
Mene pa spremlajo v sveto nebo, nebo, Mene pa spremlajo v sveto nebo.
Bog mi je dal na svet 30 Kratko na njem živet, Kratko na njem živet, Enkrat umret.
(Od Slov. Gradca.)
Hvalim te, svarnig moj, Da si me dav na svet, Prosim te, daj mi Še nicoj doživet.
5 Srce je boleno, Močno je žalostno, Moćno je žalostno, Moglo bo umret.
Mela sim šest pletic, ioKir so me spletale,
Al zdaj me pa bojo spremlale V sveto nebo.
Mela sim krancel lep Triinodvajset let, 15 Al zdaj ga pa hoće Jezus h sebi imet.
Kaj mi je zdaj storit? Prijatle poklicati, Uzeti od njeh slovo, 20 Od ledig stanu.
Mela sim ženina, Samiga Jezusa, Zdaj me bo spremu Gor u sveto nebo.
25 Pijmo ga osak svoj glas, De nam bo kračje čas, De nam bo kračje čas, Jezus per nas.
De grehe nam odpusti 30 Lub Jezus usmileni, Le enkrat na sodni dan To sprosi Marija nam ! Amen.
(Iz
Mene serce boli, Močno je raj eno, Močno je raj eno, Moglo bo umret.
5 Bog je pa stvarni k moj Stvaril me je na svet, Zdej me pa hoče Gor k sebi imet.
Kaj si je zmislila, 10 Fante poklicala, De uzame zdej slavo Od ledik stanu.
6311.
Braslaveč.)
Mela sim šest pletic, Da so me spletale; 15 Zdaj me bojo spremlale V černo zemlo.
, Mela sem krancel lep
Triinodvejset let, Zdej me pa hoče 20 Bog k sebi imet.
Vačka se jokajo, Mamca pa glih tako: Ne žalujte tako, Sej gre v nebo !
6310. Neznanega zapisovavca, — Iz zbirke nekega Martina Laznika, ki mi jo je dal filozof Jož. Glonar.
631 1. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Nese Baš II Št. 4.
598
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6312.
6312.
(Od Makol.)
Prišle so pismice, Žalostne šriftice, Od mojga dekleta Zalubleniga.
5 Notre mi tak stoji: Dekle bolen leži, Prav milo se joče In solze toči.
Ptičke, jaz prašam vas, 10 Vslišite moj mili glas: Al bode že skoraj Ta luba spomlat?
Ptićka mi tak veli: »Kaj te spomlat skrbi, 15 Spomlad bode prišla, D& tebe ne bo.
Luba mat božja ti Dul iz svete gore, Potroštaj ti mene 20 In moje serce. —
Imela sem ženina, Smilenga Jezusa,
Al zdaj me pa hoče Gor v sveto nebo.
25 Imela sem krancl lep Štiriindvajsti let, Al zdaj me pa hoče Sam Jezus imet.
Imela sem šest deklet, 30 Ki so me vpletale,
Al zdaj me pa spremlajo V crno zemljo.
Dekle mrtvo leži, Zram pa šest sveč gori; 35 Le naj mi gorijo Tri ćele noči.
Oče se jočejo. Mati pa glih tako: Le nič se ne jočte, 40 Saj pojdem v nebo.
Godci mi godejo, Angelci poj ej o, Ker mojo dušico Spremlajo v nebo.
6312. Zapisala Loj za Salamu n. — Iz njene zbirke Št. 18. Po njenem petju je zapisat Jurij Lulek to-le melodijo:
wm
3=H
X
-I-
/Ts
2==!=*
Pri-šle so pi-smi-ce, Ža-lost-ne Šrif - ti - ce,
i
Od
moj - ga de - kle - ta za - lub • le - ni • ga.
Po petju Marije Btečkove pa jo je zapisa/ tako-le:
j_ ^-A r
m^t žm^m
- ~\ " k " *r " " t "d *~~ j
Pri - Šle so pi • smi - ce, Ža • lost - ne Šrif • ti - ce,
Od
^^Si
- =t
moj -ga de - kle • ta • za lub • le - ni
mmm
ga-
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6313, 6314, 6315.
599
Serce je Žalostno, Močno mi je ranjeno, Močno mi je ranjeno, Moglo bo umret.
5 Bog pa je stvarnik moj, Stvaril me je na svet, Bog pa mi daj še To noč preživet!
Angelček varuh moj, 10 Varuj me še necoj, Varuj me še necoj, Angelček moj !
Imela sem pet sestrić, Prej so me spletale,
(Iz Goršič.) 15
20
25
Zdaj me pa spremljajo
V ćemo zemljo.
Očka so žalostni, Mamca se jokajo: Mamka, ne jokajte, Saj grem v nebo !
Imela sem krancl lep Štiriindvajset let, Zdaj ga pa hoće Bog k sebi imet.
Imela sem ženina,
Usmiljenga Jezusa:
Zdaj mi je pa roko podal
V sveto nebo.
63I4-
(Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.)
Moje srcć bolnć, Gvišno je ranjeno, Gvišno je ranjeno, Moglo bo umret'.
5 Imela sem sester šest, Vse sem mogla zapustit', Vse so me spremile V crno zemljć.
Oče žalujejo, 10 Mamca se jokajo: Ne žalvajte takć, Men* je preveč hudo.
Imela sem krancelj lep Tri in dvajset let, 15 Zdaj me pa hoće Bog K sebi imet'.
63I5-
(Iz lhana.)
Kaj s' ja še zmistlva? Vse ja vkip sklicava: Vzeva ja-vd nbh slavć, V'd lćdik stanć.
5 Vačka žalujejo, Mam'ca se jćkajo: Ne žal'vajte tokć, Sej grem u m»bć!
'Meva sim šest predic, 10 De so me splćtale ;
Zdej me pa spremlajo V čarno zi>mlć.
'Meva sT>m jtinfrove, D-l s6 me napravlale, 15 Zdej m-L pa dćvajo Pare trdć.
Vačka žalujejo, Mam'ca se jćkajo: Ne žaFvajte tokć, 20 Sej grem u n^bć !
6313. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke.
6314. Zapisat A. Zore c. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica,
6315. Zapisat Anton Breznik; peta sestra Ana. — Iz Breznikove zbirke IV. I/. j<5.
602
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6323, 6324.
Imela sem spletanke, Ki so me spletale, Zdaj me pa spremljajo 20 V crno zemljo.
Očka žaljujejo, Mam'ca se jokajo;
Ne jokajte tako, Pojdem v nebo.
25 Enkrat v nebo prišla, Za vas prosila bom, Za vas prosila bom, Prid'te v nebo!
6323.
(Iz Ilirske Bistrice.)
Nosila sem krancel lep Štir' in pa dvajset let, Zdaj pa me hoče Sam Jezus imet.
5 Mamca so v kamrci, Očka so v štiblci: Oh ne žalujte tako, Saj grem v nebo!
Mamca se joćejo, 10 Očka žalujejo: Oh ne žalujte tako, Ker grem v nebo!
Zvonovi lepo pojo,
V britof me vabijo, 15 V britof me vabijo,
V crno zemljo.
Dekleta skup sklicala, Vzela od vsih slovo, Vzela od vsih slovo, 20 Ker gre v nebo.
Zvonovi lepo pojo,
V britof jo nesejo,
V britof jo nesejo,
V crno zemljo.
Dobil sem pismice, Žalostno šriftice, Da dekle moje bolno leži, Da dekle moje bolno leži.
5 Drevi pa pridem k nji, K moji zaljubljeni, Hočem potroštati srčice v nji, Hočem potroštati srčice v nji.
Ko sem k nji prišel, 10 Sem žalosten postal,
Ona prav milo pogledala me, Ona prav milo pogledala me.
»Ljubček moj, ti si res lep, Jaz bom zapustila svet, 15 Tebi privoščim tri druge imet, Tebi privoščim tri druge imet
Imela sem krancelj lep, Star enoindvajset let,
6324.
(Iz Gor. Vrtojbe.)
Zdaj pa ga hoče Marija imet, 20 Zdaj pa ga hoče Marija imet.
Imela sem pušlc lep,
Star enoindvajset let,
Zdaj pa ga hoče sam Jezus
m imet,
Zdaj pa ga hoče sam Jezus
imet.
25 Imela sem šest deklet, Ki so me spremljale, Zdaj pa me spremljajo v crno
zemljo, Zdaj pa me spremljajo v crno
zemljo.«
Zvoni, le zvoni, zvon, 30 Štirje jo nesejo,
Angelci spremljajo dušo v
nebo,
Angelci spremljajo dušo v nebo.
6323. Zapisala Josipina Furlanijeva. — Iz njene zbirke.
6324. Zapisat Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke VII. št. 19. Namesto Star v v. 18. in 22. je pač brati Stara; tuđi spremljale v v. 26. je najbrž po- mota za spletale.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6325, 6326, 6327.
603
Mene srce boli po umrlih roditelj ih.
6325
(Od Cerovca.)
Mene mojo serdce boli, Boli, boli, bolelo bo : Za mojo staro matere, Za mojga starega očč.
5 Oča so šli po smertni meč, Kaj jih ne bo nikoli več. Mati so se ne vtegnoli Spovedat, prišla smert po njih.
Te štiri tenke blanjice, 10 To jihova de hižica;
To šako drobnega treščiča, To jihova de postelja.
Ta kerpica tenkega platneca, To jihova bo ruhica; 15 Al jim pa bodo sosedje Ti drobni moleki no ćervjč.
»Moji starši v grobu spijo.«
6326.
(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.)
Moji starši v grobu spijo, Daj jim Jezus in Marija
Angelj varhi jih gor budijo, To ljubo lahko noć!
(To se vedno ponavlja, samo da se starši preminja v bratje, se stre » strici, tete itd.)
6327.
(Iz Varaždina.)
Mamica, lehku noč, Od Boga pomoč, Od majke Marije Prelčpu lehku noč ! 5 Od majke Marije Prelčpu lehku noč!
Nas vodi za sobom ; Veselo nam je iti, 10 Marija, za tobom ! Veselo nam je iti, Marija, za tobom !
Japica, lehku noč itd.
Marija gre v nebesa, Pripevajo se po vrsti vsi hišni sorodniki in znanci, a naposled še zapojo:'
Trebliči, lehku noč, itd.
6325. Zapisa/ Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. r. 292, kjer je ta- te me- lodije nacrt:
fe^i^fe||plfei£te^i|
iji^ss^^i^^^fe£9E^
Vraz je prepisa/ pesem vnovic v VO. XIX. y. 82 s temi premembami: 7, 8] Mati pa so mi že vmertt * Ne vtegnoli se spovedati — 10, 12 de] je — 13 platna — 14 rušica — 15] Jim pa so nemili sosedje. Prepis Vrazov v VO, VIII. 1 se /oči od zgoranjega natiska v tem, ne glede na nag/asna znamenja in z/ogotvorni r: 1 srce — 3 materjo — 4] Za mojega bogega oče — 6] In jih ni bilo nikol' več — 7, 8] Mati se nišo vtegnoli * Spovedati, smrt je prišla po njih — 10, 12, 14 jihova de] njihova je — 12 postela — 13 krpa — 14 ru- šica — 15 No njihovi sćsedje — 16 moli.
6326. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika.
6327. Zapisa/ F. R. Plohi. — Iz njegovih II NP. III. 21. A/i je pesem prav sprav/jena sem, je težavno reci.
604 IH. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6328, 6329, 6330.
6328.
(Z Blok pri Cerknici.)
V judemsko (?) cirku pridem, 5 Al zdej pa počivajo
Me srce zeboli. V hladnemu grobu ;
Kej so miioja mamca, Al zdej pa počivajo,
K' so larrL tukej bli? VsmipL se Bogu!
(Mesto mamice se vstavi lahko kaj drugega.)
»Moja mati pa lehko spijo.«
6329.
(Iz Frama.)
Moja mati pa lehko spijo, Moji brati lehko spijo,
Ki jih angelci gor budijo: Ki jih angelci itd.
O le Jezus no Marija, —
Daj j im Bog eno lehko noč! .... *.,.,. *,
J J ° 10 Moji sovražniki težko spijo,
5 Moj oč' pa lehko spijo, Ker jih ti hudi gor budijo:
Ki jih angelci itd. O le Jezus no Marija,
Daj jim Bog eno lehko noč!
»Žarko sunce gori shaje.«
6330.
(Iz Vrbovca.)
Žarko sunce gori shaje, V ra* ju pelaju:
Mesec za goru. »Pelaj mene, pelaj mene,
Moju majku zebiraju, Deva Marija!«
V ra' ju pelaju: a . . , .
5 »Pelaj mene pelaj mene, J? rko sunce S on sha J e '
Deva Marija!« 20 Mesec za goru ;
Mega braca zebiraju, Žarko sunce gori shaje, V raj ga pelaju:
Mesec za goru. > Pelaj mene, pelaj mene,
Mega očka zebiraju, Deva Marija!«
10 V raj ga pelaju: * , . , .
»Pelaj mene, pelaj mene, 25 Žarko sunce gon shaje, Deva Marija!« Mesec za goru.
Mega dragog zebiraju, Žarko sunce gori shaje, V raj ga pelaju :
Mesec za goru. > Pelaj mene, pelaj mene,
15 Moju sestru zebiraju, 30 Dragi moj sobom!«
6328. Zapisa/ Iz. Modic; narekovala Pepa Šivc iz Štorova. — Iz Modčeve zbirke.
6329. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO* IV. 3$.
6330. Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. I 70—77.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6331, 6332, 6333, 6334. 605
Kar je umrli zamudil, to založi Bog!
633i-
(Iz Frama.)
LehkQ noč, lehkQ noč, LehkQ noč, lehkQ noć
Ljuba moja Nana! 10 Ljuba moja Neža!
Daj ti jq Bog, daj ti ]q Bog, Daj ti jq Bog, daj ti jq Bog,
Jezus no Marija! Jezus no Marija!
5 Kaj se Nana zamudi, Kaj uže Neža zamudi,
Vsej ji Marija založi: Vsej ji Marija založi:
Založi ji Bog, založi ji Bog, 15 Založi ji Bog, založi ji Bog, Le Jezus no Marija. Le Jezus no Marija itd.
6332.
(Iz Frama.)
Lehko noč! lehko noč, 5 Karkolj mati zamudijo, Ljuba naša mati! Dolži jim Marija!
Daj jim Bog, daj jim Bog, Dolži jim, dolži nam Jezus no Marija! Jezus no Marija!
Za umrlo devico. A. 6333-
(Iz gorjanske okolice pri Bledu.)
Ta dčvica je vm&r t la Dčklič.e, fantič.e,
Nčcoj le.to noč, 10 Poglejte jo vi, Sam Ježiiš Marija Koko se ta dčvica
J.e gresta v pomoč. Vese t lo d&ržil
5 Ta dčvica je vm&rla, Ta dčvica v nebeslh
Na parah leži, Šp&ncera t la bo,
Nebeska drhžina 15 Nebešččm.o sin.o Se jo veseli. Prepe t va t la bo.
Za umrlo devico. B. 6334-
(Iz Podgorja.)
Veseli čas od nas gredo, 5 Smrt neusmiljeno kosi, Rožice pale en cajt cvedo: Mlado dekle umori. Mat se joka in žaluje, Komaj je spoznala svet,
Mlada dekle v grobu spi. Stara eno in dvajset let.
6331. Zapisat Orosi a v Caf. — Iz CO. III. 35. Pesem se nadaijuje, premenivši ime. Prvotno se je paČ mesto Nana pelo mama (gi. nas/opno števiiko).
6332. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 34; dolzi = doloži = založi.
6333. Zapisat Ivan Kunšič — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročii Škrabec. V KunšiČevih rokopisih y ki jih je hranii Vtad. Levec, sta še dva za- pisa, ki se bistveno ne iočita od natiska.
6334. Zapisat France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 20.
606
III. — V. Pesmi obamrtnice. A. 6335, 6336.
Zapeljana še ni bla 10 Od pregrešnega sveta, Med device je prišteta bla, Nevesta Jezusa.
O nedolžen krancelj tvoj Naj zdaj rajža se teboj : 15 So ga dekleta spletale, Ker jih vabi za seboj.
>0 Marija žalostna, Troštarca mojga srca, Naj na hči je mogla umret, 20 Jezus pa za nas trpet'. —
Zvonovi spet milo pojo, Mene na britof vabijo, Gor na britof žegnani, Kjer so grobje velbani.
Danes je še tukaj, pa
6335-
jutri ga ne bo.
Dones je še tuki, Sej jutre ga na bo, Ker pridejo pogrebci Jen nesli ga bojo.
5 Ga keki parnesejo, Na žegnan britofi, Ga doli položejo, H globoki jamici.
Pa pridejo gospodje
10 O teh belih srajćecah,
Zvonova zazvonejo,
K me o cerko nesejo. Zvonova spet otihnejo, K mene o cerko denejo.
(Iz Izlak.)
15
20
25
Zvonova glasno pojejo, K mene o grob zagreblejo. Zvonova spet otihnejo, K mene o grob zagarnejo.
K dol z britofa grejo, Hitro pozabijo, Mojo dušico Hitro pozabijo.
Lub brati jen sestrice, Oh sponte se na me Par daritvi svete maše Jen par drugih molitocah!
»Pridite k moji procesiji, ko me bodo z doma nesli.«
6336.
(Iz Selnice na Dravi.)
Smrt si neusmilena nekaj storila, Mlađega fantiča dol umorila.
Jutre pa pridejo ljudje k ti hiši,
Kjer bojo to truplo k pogrebščini nesli.
5 Preden me nesejo moži, fantići, Zadi mi pojdejo žene, dekliči.
V sredi mi grede pa Jezus presveti, Ker hoče to dušo gor v nebo imeti.
Srečen ostante, oče in mati 10 Zdaj se jaz moram od vas proč podati.
6335. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I št. 30. »V 2. v. jutre = jutri; zvonova = znonovi.c
6336. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke.
III. — V. Pesmi obsmrtnicc. A. 6337, 6338, 6339.
607
Srečno ostante, brati in sestre,
Zdaj se jaz moram v to većnost podat.
Bog vam daj dolgo na svetu živet No pa en kratek cajt v vicah trpet.
6337-
(Iz Frama.)
Prišla je, prišla je smrtna ura, Ktera nam je mlado ženo
vmorila, Mogla je ona mlada vmreti In s tega sveta slovo vzeti.
5 > Srečno, srečno vsi pošteni Ino pa tuđi moj mož ljubljeni: Prijte, leprijte k mojiprocesji, Jutre me bojo od doma nesli.
Pređi pa grejo moži, hlapčiči, 10 Zadi pa grejo žene, dekliči,
Najbolj pređi gre Jezus raz-
peti, Kteri pa hočemojo dušo imeti.
Na sredi pa gredo pogreb-
ljani, Ki me bojo nesli na britof
k jami. 15 Še tri kose mi bojo zvonili, Potem pa bojo na me po-
zabili.
6338.
(Iz Frama.)
Prišla je, prišla zadnja ura,
MladQ ženQ smert vmorila.
utrč prite k' njeni precesji,
utrč bQJQ jq k' pogrebu nesli.
5 Predč bqJQ šli mQžje, hlapčiči
Zadć pa žene, dćkliči.
Na sredi bQJQ šli pogreblani,
Ki boj(j jq nesli k' černi jami.
Poleg gr§ Jezus razp^ti, 10 Ker če tQ dušQ s* seboj vz§ti. Dokler bQJQ zvonovi pčli, Ti cajt bQ žlahta za nJQ mo- lila. Ko bQJQ zvonovi vtihnQli, Vsi bQJQ na nj(j pozabili. 15 »Zdaj pa gr§JQ vsi od mene, Ne bcj niše v§č pri meni!«
6339-
(Iz Frama.)
Prišla je, prišla smčrtna ura, Da je mQža umorila. 10
Prišli sq prijatelji, Na smčrtno posteljo sq ga
položili.
5 Prišli sq še drugi, Ki mu prineseJQ trugQ. 15
PrideJQ pak pogrebljani, Ki ga dčneJQ na rame.
NeseJQ ga na posvččen britof, Kdčr je jama zanj iskopana. K procesji ste vi povabljeni, Možje, fantje vsi pošteni.
K procesji ste povabljene, Žene, dčklete vse poštene. Tu pa gr§ velka precesja, Ker mcjža h pogrebu neseJQ.
6337. Zapisal Oroalav Caf — Iz CO. IV. 6.
6538. Zapisal Oroslav Caf; pela Uršula Kotnik. — Iz CO. I. 80.
6339. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 76.
608
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6340, 6341.
Prčdč gr$JQ mQže no hlapčiči, Zadč žene no dčkliči, Na srčdč pa Jezus razp^ti, 20 Ker hoče mQža k sebi vz^ti.
Srečno ostanite, vsi ljubljeni, Bog vam daj na svčtu Pobožno živeti, Po smčrti si v nebesa priti.
Jutri pridejo Štirje po me.
6340.
(Od Sv. Juri ja na Ščavnici.)
Nicoj sem jaz to zadnjokrat 15 Ter jamo so skopali,
Pri svoji liibi materi, Pa jutri bojo prišli Oj štirje po me.
5 Ter bodo mene nesli Od moje lube matere, Od moje lube matere K toj beloj cirkvici.
Tam bodo me dol djali, 10 Okoli bodo gledali, Okoli bodo gledali No grobec iskali.
Pa grobeca ne najdejo, Mi jamo skoplejo.
Mene noter djali.
Ter noter so me djali, S prstjoj zasipali, S prstjo so me zasipali 20 In idejo domo.
Tam jejo no pijejo, Prav dobre vole so, Na dušo pa ne zmislijo, Kaj večnosti bol
25 Ah, da bi jaz le mogla Enkrat še ta domo, Da bi si vsi zmislili Na mojo dušo!
Premisli, o človčk, Poslčdnje rčči, Te bcjš vidčl, kako dolgo T§ Bog na svčtu pusti.
5 V kratkem veselju Na svčtu živiš, T§ farba sprehaja, Se smčrti bojiš.
Ena dčklica je bila, 10 Ze svčta je šla,
V kratkem veselju
- Na svčtu je bila.
Premisli, ti človčk, Svojega življenja dni, 15 Vsej s§ ti kratko Na svčtu le zdi.
»Oj srečno ostanite Zdaj, mešniki vi,
Za slovo pred pogrebom.
6341.
(Iz Frama.)
Ke ste brali 20 Le te mčše za m$.
Oh Jezus, ponizno T§ prosim jaz to, Da mi še bQte Prinesli sveto rešnje tčlo.
25 Zdaj srčćno ostanite, Prijatelji vsi, Le prosite no molite Boga za m§!
Le srečno ostanite, 30 Pogrebljani vi, Ki me bQte zanesli V černcj zemlJQ.
Tam bq moj pokoj Do scjdnega dnć : 35 Ljubeznivi moj Jezus, Vsmili s§ krez m§!
6340. Neznanega zapisovavca. — Prepisa! Jože f Krajne iz zapisnika Franca Krefta na Va7ietini.
6341. Zapisa! Oroalav Caf. — Iz CO. II. 42.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6342, 6343.
609
Danes se že med mrtve skriva.
6342.
(Iz Fratna.)
Ljubljeni, kaj dnes v cirkvi je ? Le žalostno poglejmo, Kam ljuba naša mladost gre, Da za njo ne vemo!
5 Poglejmo taj na tružico, Kder mladi fant počiva: Še ni dolgo, kar je v cerkvi bil, Se že med mrtve skriva.
Enoindvajset let ko rožen
cvet 10 Na svetu je on živel, Ali dnes je pa ti prvi dan Mrtvački red začenjal.
»Oh preljubi oča moj, Na rokah me nosite : 15 Nocoj pa bo ta zadnja noč, Vas prosim, ne zaspite.
Oh preljubi prijatelji, K precesji moji prite, Pred ste radi pri meni bli, 20 Ti zadnji pot mi dajte U
Je od vseh tih drugih slovo
vzel, Zmislil na svojih mater, Ker davno že pokojni so Z sveta slovo vzeli.
Kakoršen je mrtvec, takovšni borno tuđi mi.
6343-
(Iz Frama.)
Tota duša je uže vz^la
Mi s§ vkupe zbrali, Vsi ledik fantiči, Fanti no dčkl^ta No še ljudi zakonski.
5 Mi smo denes čuli pravit', Da vam mčrlić tu leži; Mi nismo prčj včrj^li, Sćm smo prišli gledati.
Tu smo ga gotovo našli, 10 Da na postelji leži: O le fanti no dčkl^ta, Ravno tak bQmo mi!
Kovq farbcj mi imamo, Tako črd§čQ kakor kri: 15 Pogl^dnimo to mčrtvo truplo, Kako spremčnjeno leži!
Le to si h sčrcu vzemimo, Da ravno tak bcjmo mi : Truplo vidimo tu ležati, 20 Živega v§č vidčt ni.
S tega svčta slovo,
Od staršov ino bratov
No od vseh svojih prijateljov.
25 Tota duša je gotovo
Prišla pred sv§to Gedertcj, Ona b<j tQ dušQ umila, Da bQ enkrat grehov prosta.
Le mi zvčsto Bogi služimo, 30 Da ne bQmo pogubljeni, Le mi zvčsto Bogi služimo, Da ne bcjmo pogubljeni!
Ki smo s§ uže vkupč zbrali, Vsi ledik fantiči, 35 Fanti no dčkl^ta
No še ljudi zakonski: »
Toto truplo bQmo vzdignQli Od te smčrtne postelje, No ga bqmo zanesli 40 Na grobišče posvećeno !
634a. Zapisa! Oroslav Caf. 6343. Zapisal Oroslav Caf.
Iz CO. IV* 16. Prim. št. 6317 — Ć339. Iz CO. III. 126.
39
610 HI. — V. Pesmi obsmrtnice. B. 6344, 6345.
Žalostno mi je odpevanje, lože bi mi bilo jokanje.
6344-
(Iz Frama.)
Oča mi v jutro s§ ispovčdaJQ, Ptičke po zraku lčtajc?, Obpoludnemipaužeumirajcj. Vsej si tudč lčpo prepčvljeJQ:
Jaz sem jim pa pri glavi stal, 20 Žalostno je jih prepčvanje, Sladko im§ Jezus jim klical. Lovci za njimi strčljaJQ.
5 Ino v r<jkQ sem jim daval Služi, služi, človek ti, Bogu,
Svččq močno žegnanQ, Dokler si terden ino zdrav.
S svetih Vušar prinešeno. Enkrat bi rad služil Bogu,
V drugo rQkQ sem jim daval 25 p a t ; i e prepozdno bql Našega Jezusa razp^tega.
T y . ., Y Sče te tri skladnićkice,
10 Jaz nčsem imel mč sestre v«č, Tu b g ti im61 hiši
Kakor n Q napi no. sestro, § če t| drobni červeJ ?
Taista en Q meŠQ za m? pla- šče d Mq tvojJ sosčdj
Gospod Janez jq je bral. 30 Ino te drobne mravljice Gospod Janez jq je bral, g? s '. me J ».prijatdjice;
15 Jaz sem mu jq odpeval te: % č .\ u / lasm . zvomčl > . , Žalostno moje odpevanje, Tl h ^ tv0 J a popotmca!
Leže bi mi bilo milo jokanje!
- $*
Oddelek B.
Narekanje za umrlimi.
»
Za možem.
6345.
(S Poljan v Belih Kranjcih.)
MrliČi se tukaj na pogreb spremljujejo z velikim žalovanjem. Ćela vas se večkrat zbere na sprevod mrtviga, ako je bil v življenji v časti. Ne najćt, ampak radovoljno gre ženski spol za takim mrličem in nare kuje za njim, to
6344. Zapisal Oroslav Caf; pela Marinka Bobnica. — Iz CO. HL 25—26.
6345. Popisa/ J. Kobe. — Iz Novic V. (184J) 182.
Opomn/a. O nare kan ju v Belih Kranjcih piše Valvasor v knjigi *Die Ehre des Herzogthums Krain* JI 305.* »Bey ihren Levchen scheinet dieses schreibwurdig, dass sie ein altes Weib dingen, vvelches den Todten beweinen muss. Dieselbe singt nur gleichsam, doch ganz klaglich und erzehlt Alles. was er in seinem Leben Gutes oder Ruhmliches gethan, imgleichen, was er kunfftig noch fur schone Thaten hatte thun konnen. Sie fragt auch den Todten ungefahr also: ,Warum bist du gestorben? Was hast du vermeynet? Warum doch? Hast du doch ein gutes, schones, freundliches, getreues etc. \Veib gehabt? Lieber. so sag mir doch dann, warum bist du gestorben? Ach du hast ubel gethan, dass du bist gestorben!' Und dergleichen narrische Fragen thut sie an soichen ausgestreckten Tacitum noch mehr, doch alle gleichsam Gesang-weise mit einem
III. — V. Pesmi obsrartnice. B. 6346. 61 [
je: na glas jokaje vse njegove dobre dela prešteje. Tu se ne poje nobena pesmica, ampak kar ktera ve od njega, to tako sostavlja in na take besede vdark deva, de se vezano izgovarja, včasi tuđi ne. De bo vender bravec zapopadek od tega imel, naznanim upitje zakonske žene za svojim možem:
>Prelepi moj mili mož! komu si me izročil?
Zlato moje dobro! zakaj si me zapustil?« itđ.
Pojedine, na ktere se povabijo pogrebniki in varovnice, se Še zmiram dajejo, tode kadar kdo primore, nektenkrat tuđi ob letu, večidel v jeseni. Na takih pojedinah mora biti 9 jestvin (jedfl); kadar se po tri sklede izpraznijo, se za mrtviga moli. Taka pojedina se karmina imenuje.
Za materjo. 6346.
(Iz Drašičev v Belih Kranjcih.)
Ni še dolgo od tega, kar so v Beli Krajini, kakor Še sedaj po nekaterih krajih na HrovaŠkem, po Bosni in Hercegovini, nare kovali za umrlimi.. Nare- kovale so navadno starejŠe žene, katere so za to tuđi dobile neko nagrado. Ko sem 1. 1890 nabiral v Drašičih (župniji metliški) narodno blago, povedala mi je tedaj 73 let stara Ana Kozjan, kako so pred leti v Drašičih narekovali.
»Jojli mama, mila majčice, kam grete od mene na dalke pote, na dalke pote nespovratljive. Iz crne gori v ravno pole, saj ćete tam najt' tri hladne zdence. Kada priđete k prvemu zdenci, ne pite mi vi une vodi, od une vodice glavica boli. 5 Kada priđete k drugemu zdenci, ne pite mi vi une vodi, od une vodice srdašce boli. Kada priđete k tretjemu zdenci, ne pite mi vi une vodi, una vodica je nespovratljiva. Jojli mama, mila majčice, saj čete tam najt' tri kola ljudi, oni vas bodo iz dalek poznali. V prvem koli so mila majčica in dragi čačko.
10 Oni vas bodo iz dalek poznali in vas bodo tam maj (= med) se zvali: »Hod'te vi, hod'te k nam kola igrat!' Nute jim se lipo pričajte: ,Ne grem ja, ne grem k vam kola igrat, zakaj sem jako trudna i nevoljna. Duma sem pustila drobno dečico, oni so za me tužni i žalostni!' — Hitite maj njih kito b&-
15 rovo (= borovo). Dokle se bodo za njo jagmili, saj čete ta čas dalek dojti. V drugem koli so ti srednji ljudi (== prija- telji in znanci). Oni vas bodo maj se zvali: .Hod'te vi, hod'te k nam kola igrat!' Pokle jim se lipoodrećte: ,Ne grem ja, ne grem k vam kola igrat, zakaj sem jako tužna i žalostna !'
traurigen Thon. Je besser ein solehes kann lamentiren und wehklagen, je offter wird sie dazu bestellt, Sonderlich ist dieses bei Weinitz, wie auch uber der Culp und selbiger Gegend da umher eine gemeine Weise, welche sie mit christ- lichen Nationen in der Turkev, sonderlich aber mit den Griechen und Russen gemein haben: wiewol manehe Umstande dabey anders iauffen und mit den Landern s:ch vervvechseln.« Isti Valvasor omenja narekanja v Čakavcih okoli Reke o. c. na str. 624.
6346. Zapisat Janko Barle. — Iz »Dom in Sveta« XI L (i8^g) 2 56, kjer se piše; Kadar so narekovale, pristavile so večkrat: joj mama joj in po- dobne pri stavke y izraze žalosti; tedaj bi se prvi stavek tako-le glasil: »Jojli mama, mila majčice, kam grete od mene, joj mama joj, na dalke pote nespovratljive, joj mama joj, oj na da dalke pote, joj mama joj!«
39*
6 1 2 HI. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6347, 6348.
20 Tretje kolo je teh mladih ljudi, v njem čete najt dečico svojo. Saj vas bojo lipo prašali: ,Hod'te vi, hod' te k nam kola igrat!' Nute jim se vi lipo zahvalite: ,Ne grem ja, ne grem k vam kola igrat, zakaj sem jako tužna i žalostna!' — Kada zamažete to belo ruho, pošljite vi to belo ruho po drobni
25 tici lastavičici, saj vam ga ne bomo oprali v hladni vodici, neg* vam ga bomo oprali v gorkih (= grenkih) suzicah ; saj ga ne bomo sušili na hladnem veterci, neg' vam ga bomo sušili na srči svojem. Jojli mama, ndredno (= lepo, spretno) ime, koga bom ja rada imela? Druge čerkice bodo imele
30 majčice, ja vas pa ne bom nikir videla. Jojli mama, mila majčice, joj mama joj!«
Za soprogom. 6347.
(Iz Stupnika pri Zagrebu.)
Kad su već s mrtvacem popošli par koraka, prime se dvije starije žene pod ruke pa pred kućom zapjevaju za mrtvacem:
S Bogom, s Bogom, parec i Mi smo lepo dokončali,
pajdašec, Da si burno dečicu hranili.
Gdo bu sada kaj preskrbel Parec, parec i pajdašec,
Dečici i mene? Zakaj si me ti prevarit,
Nismo mi tak dokončali, 10 Samu s decom sad ostavil? 5 Da se burno mi rastali..
- $«
Oddelek C.
Slovesa ali narodni nekrologi.
— ••< —
Matijašek pade pod voz.
6348.
(Iz Cerovca.)
Nadežseopravljajo vforingo, Onedva se z domi odpravila,
V Gradec do vince pelali. Nesreča za njima popaščila.
Matjašek je pros& za robače, Nesreča za njima popaičila,
Za tenke no bćle robače. 10 Na gradčkem polji poćakala.
5 Neso šteli tenkih dat, Vage sć Matjašeka pograbile,
Ali so mu bćle dali. Pod kola so ga zahitile.
6347. Zapisal St. Kore ni ć. — Iz ZZNZ. L 139.
6348. Zapisal Stanko Vr a z. — Iz VO. XIX. k. 12. Vraz jo je prepisa f vnović v VO. 1 41 s temi predrugačbami, rte glede' na naglasna znamenja: 3 prosia — 18, 19 za] se za — 10 polji] polji jedva (= onadva) — 13 manjka — 14 Kola . . . zdruznole — 16 se] so se — 17 ljubljeni — 19 se ponavlja — 20 Oča] Oj oča — 24 večni Bog] Bog — 28 No so si] Ino so ga — 34 prbe- žala — 36] Oj oča, oča, ljubi oča moj! — 37 nam — 40 se ponavlja — 41 Pr sv. Lemćniki.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6349.
613
Pod kola so ga hitile, Kolo mu glavo zdruznolo. 15 Oča so se oglednoli, Premoćno se prestrašili: »Matjašek, Matjašek, ljubleni
sin! Al bi ti š& po padara, Al bi ti š& po mešnika?«
20 »»Oča, oča, ljubi oča moj! Ne treba meni padara, Ne treba meni padara, Ne treba meni mešnika: Sam večni Bog de mešnik
moj,
25 Divica Marija padar moj!«« Oni so ga spod kol zdignoli, Na kola ga naložili
No so si ga odpelali
Do svete Lemčnike cirkvice.
30 Oča so domć prforali, Kak je inda Matjašek zni;
V dvorišći z bičom poćili, Kak je inda Matjašek zna. Minkica je prbežala,
35 Matjašekova sestrica: »Oj oča, oča ljubi moj ! Kde ste nama pustili Matja-
šeka?«
»Će meni ne verješ, na kola
poglej!«
V oršinskoj vesi je rojeni, 40 V Lotmergi je krščeni,
Pri sv. Lemoniki zakopani !
Deklfc pade, ubije sebe in otroka.
6349-
(Od Cerovca.)
Ne vem, jel bi popeva jez 15 Za sinka svojega malega,
Ali bi jokd na ves glas: Anjčika mertva leži, Svojo dete v rokah derži!
5 Dobro jutro vam vsem Bog
daj ! Anjčika mlada, ti boš zdaj Ti grešni svet zapustila,
V černo zemljo si postljala.
V nedeljo, da je k meši šla, ioNesreča jo počakala:
Tak močno jako je spadnola, Kaj sinka si je vmorila.
Zato bila jako žalostna, Da smertna sila blizo šla;
Kaj si ga nede kerstila :
»0 smilen Jezoš križani, Bodi da nama smileni, Naj želja serdca mojega 20 Ti kerst bo sinka malega !
Z Bogom bodte, moja mati, Moj oča, brati, sestri dve, Tetiće no vsa rodbina, Molte da vsi za me Boga!
25 Naj vas usliši večni Bog, No resi dušo vseh nadlog, Da grehov bo očiščena Gor v svetli raj v nebesa šla !«
6349. Zapisat Stanko Vraz; pela Trezika Blagovičkina. — Iz VO. XIX. O. 268 ', kjer so sttv/e sprva nekoliko pomešane. Prepis Vraz v VO. VIII 5 se loči v tem, ne glede' na e pred tom tn naglasna znamenja: 1 el . . popevo — 2 al — 5 utro — 5] Ti mlada Anjčika boš zdaj — 8 postlala — 9 k meši v cirkev — 10] Jo je nesreća p. — 11] Tak jako močno je padnola — 13 jako' je — 14] Da je s. s. bluzi Šla — 17 smileni] prelubi — 19 žela srca — 21 moja mati] mati vi — 22] Oča, brati, sestre dve — 23 Tetića — 27 bo očiščena] te očišćeni, — 28 Šli — 29 nemilostivna] nezgruntana — 31 rodila (to je p<iČ pisna kidaj] malega — 33] Bla stara d. 1. — 35 pamet] pamet je — 36] Da svet je preveč lubila — 37 bode z. lj.] to b6 zdaj lidem — 38 ledičnim — 39] Je lepa, m. k. r. — 40 Pa deno v mladosti vkanjena.
614
III.'— V. Pesmi obsmrtnice. C. 6350, 6351.
O ti smert nemilostivna, 30 Zakaj si tak nesmilena : Si mater sina rodila, Dva mlada z sveta spravila !
Stara bila dvanodvajsti let,
35 Skoz slabo pamet zgubila, Za to je ravno z svćta šla.
K peldi naj bode zdaj ljudem, Posebno pa vsem ledičnem: Lepa, mlada kak rožica.
Pa venec svoj kak lepi cvćt 40 Pa v mladosti je vkanjena !
Graški student. 6350-
(Od Cerovca.)
Prišlo je pismo z Gradca Od betežnega šolarja, Poslala ga je mlada gospi, Kaj bi ti, oča, v Gradec šd.
5 Oča se hitro opravi, No odide v beli Gradec, Na Gradčkem pa sreča Te tri lidi iz Stajerja.
Pa hitro si opita nje : 10 »Jel deno še moj sin živi?« »»Le hitro, hitro pašći se, Či češ še najti živega!««
Či bi mi s čim pomagali, 20 De mene močno se boli?««
>Nesem ti drugo pernesa, Kak to erdečo jaboko!« Hitro je viira bila na pet, Je skričž.: >Jezoš ti razpet!«
25 Svojega očć je h sebi zvi, Ko bi od njih slov6 jem& : >Srečno ostante, oča moj, Mati, brati, sestre vi!
Srečno ostante, mlada. gosp&, 30 No liibi vi profesori!
»DobervečervamsemBogdaj Jaz morem vas zdaj zapustiti
No tebi, lubeznivi sin!«
15 » »Oh Bog vam plati, oča moj,
Deno ste prišli k meni nicoj !
Kaj ste mi, oča, prinesli, Či bi mi s čim pomagali,
No v crno mater zemlo it«
V Kličarovcih je rojeni, Per Svetem Krizi kršćeni,
35 Per Svetem Krizi krščeni,
V Gradci pa zakopani !
Student zaboden.
(Bloška iz Bohinja.)
Woj, ti svćt, ti svćt goljufn.e, Woj, ti zapeljiv.e svćt, De s.č ti mene tok6 zapelja 4 l, De s&m fantič tolikajn slfep. 5 Wos&m let sam že sttidera^ 4 V wosm.e šol.e s&m že bi t l, Zej so me ženšče zmotile,
De bom m&gu m 4 las c vmret. Moj wočka jin mate 10 Sta me vči t la lčpo,
Wosžim let sčm jih poslušaj, Ta devet'ga več toko. Moj soražnik meč nabrusu, V desno stran ga zasadi,
6350. Zapisa/ St Vraz; pela M. LackoviČka. — Iz CO. VIII. 2.
6351. Zapisa/ IvanKunŠič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Škrabec. Rokopis Kunšičev, ki ga je hranil Vlad. Levec, ima Še tri prepiše, ki se ne ločita v bistvu od zgoranjepa natiska, ražen v tem: 9] Moj woča (resp, voćka) jtn moja mati — 15 šarce] srce j\ V. 12, je pač pokvarjen: Ta devet' ne več tako.
III.— V. Pesmi obsmrtnice. C. 6352, 6353.
615
15 Moje s&rce močno ranu, De bom m6gu m t las t vmret. Zej sovo woh tebe vzamem,
Wođ vsih fanto t v jin dčklet, Jin posebnč pa woh tebe, 20 Woj ti zapeljiv.e svčt
Deklica zgorela. 6352
(Od Cerovca.)
Premislite da vsi ljudjč, V kakšoj nesreći ćlovek je: Gnesvam je ravno sedmi dan, Padn6 je ogen gor na hram.
5 Te je zgorela hiža vsa No ena mlada deklica. To pa se vam je zgodilo Na eno mlado nedelo.
Ona je domaj merkala, 10 Nesreća s hišoj ladala Vu toj fari margetinskoj, Vu toj vesi gorićinskoj.
Deklica je šla gor na hram, Da blago vnesla bi na stran,
15 Ogenj se vsiplje dol na njo, Ona je skrićala v nebo:
»O ti Jezoš no Marija, Bodta vija mi smilena: Zakaj da to ja dobro znam, 20 Da v totem ognji vmreti mam !
O srečno, srečno, ćeli svet, Jaz te zdaj morem zapustiti« Kak je to ona sgćčala, S' od tela duša lćčila.
25 Stara je bila šestnajst let, V ognji je ona mogla vmret. Proste da vi, kristjani, zdaj Totoj duši za svetli raj.
Svatje — pogrebci. 6353
(Iz gorenje savinske doline.)
Poslušaj, poslušaj, ti verni Svati so že vsi perpravljeni
kristjan, b'li,
Kaj ti jaz nov'ga povedat* 10 Da bi jo spremljal' pred žeg-
nan oltar.
imam: Od ene mlade deklice, Ko dones umrla je.
5 Juter bi 'mela v svet zakon
stopit, Vsem ljudem to veselje storit', Pa pršla je pošta od Bogd,
Zdaj b'do jo spremljali v crno
zemljo, Kjer ona počivala bo.
Ta mlada nevesta v grobu
leži, Te mladi ženin na grobu kleči.
Da mogla je rajžat s svetd. 15 Ko bi glih imevkamnito srce,
Bi mogu točiti solze.
635a. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. O. 269. Vrazov prebis v VO. VIII. 3 se loči v tem, ne glede na naglasna znamenja: 1 lidje — 2 kakšnoj
— 4] Kaj na hram je padnd ogen — 5 dekelca — 7] To se pa tam je zgodilo
— 8 Na eno] Ravno na — 9, 10 prihaja za 11 — 12. — 9] Dekelca je doma m.
— 10] je s — u Vu toj] V toj lepi — 12 Vu toj] V toj beloj — 13 Dekelca ide gor na h. — 14 vnesla bi] bi odnesla — 15 Ogen se vsiple — 16 v] gor v
— 18 vija mi] mi vija — 22 zapistit — 23 zgučala — 24] Od tela se je duša ločila — 27 kerstjani — 28 duši. — Na koncu sta pristavljena dva nova: Totoj duši za svetli raj. * Sam večni Bog nam ga vsem daj!
6353. Zapisa l Janko Ča si. — Iz njegove zbirke III št. 8.
616
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6354, 6355, 6356.
Zdaj pa vsi doli pokleknimo, Le molimo, le prosimo. Za njeno dušo molimo ; 20 Da pridemo v sveto nebo !
6354-
(Iz Moziija.)
Poslušaj, poslušaj, ti verni
kristjan, Kar ti jaz novga povedati
imam: Od ene mlade dekelce, Ki danes umrla je.
5 Ker jutri bi imela v svet* zakon
stopit', Ko bi imela Ijudem veselje
storit : Pa prišla je pošta od Boga, Da mogla je iti od tega sveta.
Nevesta vhladnem grobu leži,
10 Ženin pa gori na grobu kleči:
Će glih bi imev kamnito srcč,
Pa vendar bi morav točiti
solze!
Svatje so že pripravljeni bli, Da bi jo spremljali pred žeg-
nani oltar; 15 AT zdej bodo jo pa sprem- ljali v to čmo zemljo Kjer ona počivala bo.
Lepi je pušeljček zeleni, Še lepši je krancel nedolž- nosti !
6355-
(Iz Ribnice na Pohoiju.)
No žalostno vam hočem zapet Od ne mlade deklice, Ki danes umrla je.
Glih danes bi bla mela v svet
zakon stopit, 5 Posebno, kristjani, veselje
storit : Pa prišla je pošta od Boga, Daj mogla je iti iz tega sveta,
Goci jo bodo spremlali H pogrebo no bodo pogrebali. 10 Omara za grobčem odprta stoji, In tam boš ležala.
Na glavco ti ga bo položila, 15 Na glavco na tvojo desno
stran. —
Devica Marija na strani stoji, Nedolžen tvoj krancelćek v
rokah drži:
Lepa je svatovšna, ljubi kri- stjan, Skupaj povabljeni, danes dog- nan, Skupaj povabljeni farmani, Daj ste tako vobcirani.
2oLepo unše nam lipi cir, Unše nan večni mir, Bog nam daj vsem skupaj
svet raj! — Cerkev na fari že lepa stoji, Kak se nevesta prav zavber
drži.
6356.
(Iz Hajdina pri Ptuju.)
Poslušaj, poslušaj, preljubi kristjan, Od ene mlade deklice, Kaj novegajaztipovedatimam: Ki snočkaj mi umrla je.
6354- Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr, Praproinika,
6355. Zapisa/ Lavoslav Čulk. — Iz njegove zbirke II Št. 11. rijanta je zelo porušena. Konec spada k pesmi cerkvi na Čreti.
6356. Zapisa/ Anton Pesek. — Iz njegove zbirke Št. 6.
Ta va-
III.— V. Pesmi obsmrtnice. C. 6357, 6358.
617
5 Še jutr je mislila v svet' zakon
stopit In z drugimi svati veselje imet Pa prišla je pošta od Boga, Da mogla je iti 'z sveta.
Res lepi je pušelćek zeleni, 10 še jakši je krancl nedolžnosti, Kateri jibode naglavico djan, Na njeno desno stran.
Nevesta no tri v grobi leži, Njen ženin pa gor na grobi
kleči, 15 Še keri bi mau kamenito srce, Bi mogo točiti solze.
Zdaj pa vsi skupaj poklek-
nimo. Za jenino dušico molimo, Molimo in prosimo, 20 Naj Jezus ji smileni bo!
6357-
(Od Sv. Kriia pri
Poslušaj, poslušaj, moj ljubi
kristjan ! No kaj za no pesmico peti
jaz znam : Od ene mlade deklice, Ki danes vmrla je.
5 Še dans bi bla mela v svet 15
zakon stopit, Vsem ljubim prijatljem ve- selje storit, Al prišla je pošta od Boga, Je rajžala s tega svetd.
Še godci jo bodo spremljali 10 In svatje jo bodo pogrebali: 20
Slatini.)
Ker njeni grob odprt stoji, Trohnelo bodeš truplo ti.
Še imela bi bla pušeljček sva- tovski, Še lepši je krancelj nedolž- nosti, Ker ga je nesla gor v sveto
nebo, Gor vsmiljenem Jezusu.
»Oj hvala Bogu, ker osem-
najst let Sem živela na totem svet*, Če glih na svojega goda dan Zapustila sem svet na stran ! «
6358.
(Kranjska.)
O moj kristjan, denašnji dan Jedno pesen pojemo Od jedne mlade deklice, 15
Ki tukaj mrtva je.
5 Pred štirnajstimi dnevi je še
zdrava b'la, Nobeden mislil nij tega, Al' Bog vže hoče tako imet', 20 Da morala je umret\
Mislila je v zakon stopiti 10 Ter si veselje narediti, Pa prišla je pošta od Bogd, Prešla iz tega je svetd.
Muzikontarji jo spremljajo, Svatje jo pa neso: So mislili nje svatje bit', Zdaj so pogrebci vsi.
»Od očeta vzela bi slovć. Ko bi mogla vzdigniti roko. Vzela ga bom pa od vas, Ker je mrzel moj obraz.
Fantje inoj deklice, Nad manoj se špeglajte, Da človek res nij nič na svet, Če prav je mladih let U
6357, Neznanega zapisovavca. — Izpesmarice Atitona Kovačiča IL str. 35.
6358. Zapisa/ Matej Sitar. — Iz zbirke Dav. Petelina IL št. 14 (kantor je pripisana iz *Domačih vaj* alojzijeviških).
618
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6359, 6360, 6361, 6362.
6359.
(Iz Adlešič.)
Poslušaj, poslušaj, preljub
moj kristjan, Ker danes ti hočem eno pesem
zapet': Od ene mlade deklice, Ki danes umrla mi je.
5 Jutri je hot'la v svet zakon
stopit', Drugim dekletom veselje nar'-
dit':
Pa prišla je štima od Boga, Da mora iti iz tega sveta.
Glej, dekle, glej, dekle, grob
odprt ti stoji, 10 Kjer, dekle, ležala zdaj boš ti ! Marija devica na strani stoji, V desni ročici lep krancelj
drži:
Ga hoče dekletu šenkati, Da priđe v presveto nebo.
Od ene mlade deklice, Ki dan's umrla je. Včeraj je hot'la v svet' zakon
stopit' 5 In drugim dekletom veselje
storit'.
6360.
(Iz Adleiič.)
— Pa prišla je štima od Boga,
Da je mogla it' z tega sveta.
Jezus, Marija na strani stoji, V desni ročici lep krancelj
drži:
10 Dekletom ga bo šenkala,
Ki pojdejo v sveto nebo.
6361.
(Iz Suhorja.)
Poslušaj, poslušaj, preljubi
kristjan, Jest bom eno pesmico pel: Od ene mlade deklice, Ki danes vmrla je.
5 Danes je hotla vzakon stopit', Vsem drugim veselje naredit, Pa prišla štima od Boga, Mogla iti 's tega sveta.
Svati ji bodo pogrebniki, 10 Muzikanti jo bodo sprem-
ljali : Mrzel grob odprt stoji, Kjer boš ležalo truplo ti.
Krancelj pa ima spleten, Kter' ji bo na glavco djan, 15 Pojde ž njim v sveto nebć.
6362.
(Belokranjska.)
Prišlć pa je povelje od Bogi, Da mora se ločit' s tega sveti! Prišla je danes bela smrt In jo zavila v crni prt.
Poslušajte, mladi ljudjć, Kaj vam povem, kaj vam povem Od neke mlade deklice: Poročni venec si je včeraj vila, 5 Da jutri bi se z drugim po- 10 Zvonovi bodo godci ji,
ročila; Svatovi pa pogrebniki.
6359. Zapisa/ Ivan ŠaSclj. — Iz njegovih *Bisernic« I. str. 142.
6360. Zapisat Ivan ŠaSelj. — Iz njegovega rokopisa.
6361« Zapisa/ Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 636a. Zapisat — r. — Iz *Dom in $>eta* VI (i8g3). 430.
III.— V. Pesmi obsmrtnice. C. 6363, 6364, 6365.
619
6363.
(Iz Ihana.)
Glih đoniš ta današni dan 'No novo pesim peti znam : Vad jane mvade dćklce, Glih tukaj mrtva je.
5 Preh tednam je še zrava b'va, Nobćdin ni vedu vad d'ga: Pršva ja pošta vad nibd, De m6re it' s svetd.
Vesćle raj tava storit', 10 Ja v zakon misilva stopit',
Pa glih na s6j'ga gćdu dan, Ja djava svet na stran.
»Vzeva od mam'ce bi slavć, Ki b' mogva vzigint gv&r
rokć, 15 Vzćva bi jo še vad vas, Pa ja maržu moj vabrds.«
Vsa žvahta jo je spremlava, Ne hišica j' b'va tružica, Ne dom ja biv pa čarn grob, 2oNot bode počivava.
6364.
(Iz Podgorja.)
Kristjan, kristjan, današnji dan Vzela bi slovo od vas,
Eno pesem pojemo Od ene mlade deklice, Ki danes umrla je.
5 Pred nekaj dnev je še zdrava
bla, Nobeden ni mislil tega; Al zdaj namesto ofceti Tukaj mrtva leži.
>Oćka, podala bi vam roko,
10 Ko bi mogla vzdigniti gor glavo,
Al mrzel je moj obraz!«
Stariši njeni spremniki, Svatje njeni pogrebniki, 15 Truga je bla hiša nja, Nje grunt pa mrzli grob.
Srećna je b!a ofcet ta, V nebesih je pripravljena: Oj srečna je nevesta ta, 20 Ki ima ženna Jezusa!
6365-
(Iz Tunjic.)
O kristjan, današn dan Eno pesm pojemo Od ene mlade deklce, Ki tukaj mrtva je.
5 Pred šternajstm dnem
zdrava bla. Nobedn ni mislu tegd,
Da danes namesto vofct Tukej mrtva leži.
Mislila v zakon stopit', 10 Pa nam vesele nardit', je Pa prišla je pošta od Boga Šla je iz tega sveta.
De človek ni nič na svet, 15 Če glih je v mladh let!
6363. Zapisa/ Anton Breznik; pela Smolajdrova Polona. — Iz njegove zbirke II, št. 119.
6364. Zapisa l France Francetov. — Iz njegove zbirke I št. 34.
6365. Zapisa/ France Fra ne eto v. — Iz njegove *hirke VI. št 14.
620
III.— V. Pesmi obsrortnice. C. 6366, 6367, 6368.
6366.
(Iz Hudojuine.)
Moj kristjan, današnji dan Eno pesem pojmo mi: Od ene mlade deklice, Kir tukaj mertva je.
5 »Eno uro, malo dni, Kar so mamka umerli mi: Zdaj se men godi tako, Vse je bio pripravljeno.«
Dans je mislila v zakon stopit' 10 Nam eno novo veselje storit', Prišla je pošta od Boga, Šla je s tega sveta.
Pred štirinajst dnem je zdrava
b'la, Kdo b' ne verval le tega, 15 Le dans namesto ohceti Tukaj mertva leži.
Fantje ino deklice, Vsi se tukaj špeglajte, Da ta človek ni nič na svet, 20 Će je glih mladih let.
»Hvala Bogu za sedemnajst
let, K sem jih dozi vela na tem
svet, Dans na mojega godu dan Bom pustila svet na stran.
25 Očetu bi podala merzlo rokć, Ko bi mogla vzdignit* jo ; Vzela bom slovo od vas, K' je merzel moj obraz.«
Godci jo h pogrebu nesć," 30 Svatovi jo sprejmejo, Njena hiša truga je, Nje grunt pa merzel grob.
6367.
(Iz Trebenič.)
O moj kristjan, današnji dan 15 zdaj pa vzam'm slovo od
vas,
Eno pesem pojmo mi: Od te mlade deklice, Ki tukaj mrtva je.
5 Danes je raj tala v zakon stopit, Nam eno novo veselje nardit : Zdaj pa namesto ohceti Tukaj mrtva leži.
»Eno leto je malo dni, 10 Kar so mati vmrli mi, Zdaj se men' godi tako, Use je že pripravljeno.
Očetu bi rada podala roko, Ko b' jo vzdignit mogla.
Ker je mrzli moj obraz.
Zdaj zahvalim za te dvain-
dvajset let, Kar sem živela na tem svet', Zdaj na mojga goda dan 20 Pustila 'm svet na stran.«
Fantje ino deklice, Nad tem se lahko špeglate, Koko ta človk ni nić na svet', Če j' glih te mladih let: 25 Njena hiša truga je, Njeni grunt pa crni grob.
»Snoči okoli enajste ure sem zaslišal glas Gospodov.«
6368.
(Iz Cerkna.)
Snoč, okol' enajste ure, Smrt na vrata mi potrka:
Sem zaslišal glas Gospoda, »Mlada Lenka, si doma?«
6366. Zapisa/ Janez Ko kosar. — Iz njegove zbirke.
6367. Zapisa/ Peter Lahajnar. — Iz zbirke Tožefa Cejana V. //. 21.
6368. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa fožefa Kende.
III. — V. Pesmi obsmrtnicc. C. 6369, 6370.
621
5 »Po dohtarja so mi poslali, Dobre trošte mi daj ali. Vaši trošti nišo nić, Moje ure so vse preč.
Po mašnika so mi poslali, ioSvečo v roke so mi dajali; Tud* moji trošti nišo nič, Moje ure so že preč.
Okoli mene vse žaluje, Mene sapa premanjkuje, 15 Smrt odloga mi ne da, Hitro, hitro me vkonča.
Da bi jest kaj časa imela, Mojo mater zahvalila :
Naj bo Jezus nje plaćnik, 20 Moj pa milostljiv sodnik.
Ljube moje tovaršice, Vam podam merzle ročice: Dostikrat smo se ljubile, Zdaj pa se ne borno več.
25 Smo po polji rožce brale, Smo se vedno ž njim* igrale; Zdaj pa se ne borno več, Moje ure so vse proč.
Pulgari in prijat'li drugi, 30 Ko bom zabita v merzli trugi, Vas zahvalim vse lepo, Dušo pa izročim Bogu!
Gor na pare so me djali, Britko martro v roko dali. «
6369.
(Iz Hudojuine.)
Smo pa na vertu rožce brali, Vedno smo se ž njim igrali, Zdaj se pa ne borno več, Moja leta so že preč.
5 Snoć okol enajste ure Slišal se je glas Gospoda, Smrt na duri potrklja: »Mlada Lenka, si doma?«
Vsi ljudje so m' pripovedovali, 10 Dohtarji so m* trošt dajali, Trošt pa ne pomaga nić, Moja leta so že preč.
Po spovednika so mi poslali, Svečo so mi v roke dali, 15 Smert odloga nič ne da, Hitro, hitro vse konca.
Mamka so strašno zavpili, Ker so me serćno ljubili; »O spreljuba moja hći, 20 Većna luč naj ti gori!«
Vsi purgarski in ti drugi, est ležim v meitvaški trugi, est vam podam merzlo roko,
Preden grem v crno zemljo.
6370.
(S Temljin.)
Snoć okol ednajste ure Zaslišala sem Gospodov glas. Smrt na vrata mi potrka: »Mlada Lenčka, si doma?
5 Jest ti bom poslednje strila, Oči ti bodo otemnele,
Ti ne boš živela več, Tvoje ure so že preč!«
Ljube moje tovaršice, 10 Vam podam mrzle ročice, Smo po polji rožce brale, Zdaj bo smrt ločila nas.
6369. Zapisat Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. Varijanta k v. /. vertu] polji. Pesem je izprevržena, kakor kašejo druge varijante,
6370. Zapisa/ Jožef Kenda. — Iz prepisa v zbirki KokoŠarjevi, kjer je za v. ij. pisano Ni še cajta poslužiti, v 28. duša pa rosi.
622
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6371, 6372, 6373.
Ž njimi smo se igrale, Zdaj se pa ne bomo več, 15 Zdaj bo smrt ločila nas, Moje ure so že preć.
Ni se cajta posloviti, Mater pa za vse hvaliti, Pušnem materno roko, 20 Prej ko grem v crno zemljo.
Dohtarji so mi trošt dajali Ni nevarnost, so mi djali, Pa vaš trošt ne nuca nič, Moje ure so že preč.
25 Gori na pare so me djali, Bridko martro k meni djali Vsak me z vodo pokropi, Mene dušo porosi.
6371.
(Izpođ Melec.)
Snuč akul adnajste ure Slišau sm Gaspudu glas: -
Smrt mi žle na duri trka, »Mlada Lejnka, si dama?«
5 Po pujlu sma mi ruožce brali, Vidna sma se ž njem jegrali, Zdaj se pa na bama več, Maje ure sa žle preč.
Pa mašnika sa mi paslali, 10 Britka martra v rake dali.
Pa duohtarja sa mi paslali, Lipe truošte sa m dajali : 15 Al vse tu na nuca neč, Maje ure sa žić preč.
Lube maje tauaršice, Padejte mi biele račiće, Zahvalem uas za. vse lepu, 20 Duša pak zračim Bagu.
6372.
(Z goriške okolice.)
Snoč' je b'la enajsta ura, Slišali smo glas Gospoda, Smrt na vrata potrkla: »Mlada dekle, si doma?«
5 Po zdravnika so poslali, De bi ji vse trošte dali: Zdaj ves trošt ne nuca nič, Kmalu priđe smrtni meč.
Po duhovna so poslali, 10 De bi jo z Bogom sprav'li: Zdaj ves trošt ne nuca nič, Kmalu priđe smrtni meč.
Mati so na glas zavpili, Ker so jo srčno lubili: 15 »Oh preljuba moja hči, Večna luč naj ti gori!«
»»Oj preljube tovaršice, Podam vam zde j mrzle ročice: Na moj grob ne pozabite, 20 Bele lilje nan* vsadite.
Bele lilje naj cveto,
Kjer moje truplo gnilo bo,
Bele lilje naj cveto,
Kjer moje truplo gnilo bo.««
6373-
(Iz Gor. Vrtojbe.)
Snoči okol' enajste ure Smrt na vrata potrka:
Slišali smo glas Gospodov, »Mlado dekle, si doma?
6371. Zapisa/ Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa.
637a. Zapisat France Francetov. . — Iz njegove zbirke III ft. j. >To pesem je pela neka dekla v Podnartu, doma iz goriške okolice, kjer se ta pesem po je 00 grobu umrlega dekleta — tako je pripovedovala.*
6 373« Zapisat Jož ef Cejan; pravi/a Jožefa BoŠtjanČiČ. — Iz Cejanove zbirke IL št. 29.
r
III. — V. Pesmi obsrortnice. C. 6374, 6375.
623
5 Jaz te hočem umoriti, Tvoje 6či zatemniti, Ti ne boš živćla več, Tvoja leta so že preč!«
So poslali po duhovna, 10 De bi jo še z Bogom spravil. »Tuđi vse to ne nuca neč, Tvoja leta so že preč!«
So poslali po zdravnika, De bi ji še en trošt dajali:
15 »Tuđi ves ta trošt ne nuca neč, Tvoje ure so že preč!«
Mati so strašno zaupili, Kjer so jo močno ljubili: »O preljuba moja hči, 2oVečna luč naj ti gori!«
»»O preljube tovaršice, Le podajmo si ročice, Jaz ne bom živela več, Moje ure so že preč!««
6374-
[Iz Vrtojbe
Smrt na vrata potrkljala: »Mlado dekle, si doma? Jest te hočem umoriti: Tvoje oči ti zatemniti, 5 Ti ne boš živela već, Tvoja leta so že preč!«
Smo poslali po zdravnika, Da bi ji še 'n trošt dajal: »Pa vse to ne nuca neč, 10 Ure tvoje so že preč!« 20
15
So poslali po duhovna, Da bi jo še z Bogom sprav'li: »Pa vse to ne pomaga neč, Ure tvoje so že preč!«
Mamka so strašno zavpili, Kir so jo močno ljubili: »O preljuba moja hči, Večna luč naj ti gori.«
Na moj grob ne pozabite, Lilje bele posadite, Lilje bele odcveto, Moje truplo gnjilo bo!«
6375-
(Iz Ozeljana.)
»Prišla je anajsta ura, Slišala sem glas Gospoda ; Smrt na vrata mi potrklja: »»O preljubo dekle, si doma?
5 Jaz te hočem pomoriti, Tvoje očke zatemniti! Ti ne boš živela več, Tvoja leta so že preč!««
Po zdravnika so ji poslali, ioDe bi ji vse trošte dali: »Ti ne boš živela več, Tvoja leta so že preč!«
Po duhovna so ji poslali, De bi jo še z Bogom spravli. 15 »Jaz ne bom živela več, Mene prime ojstri meč.
Z Bogom, z Bogom, tovar- šice, Jaz vam podam mrzle ročice : Na moj grob ne pozabite, 20 Bele lil'je gor vsadite; Bele lil'je naj cvetć, Dokler moje truplo gnilo
bo!«
6374. Zapisa i Jož. Soban; pravila sestra* — Iz zbirke Jožefa Cejana V. št. go.
6375. Zapisa l L. Bufulin; pravi/ Ivan Zuccato. — /* zbirke Cejanove III. St. i 7 .
62+
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6376, 6377, 6378.
6376.
<Z Biji pri Rihembergu.)
Snoči je enajsta ura bila, Kar zaslišimo glas Gospoda ; Smrt na vrata potrklja: »Mlado dekle, si doma?c
5 »Zdaj te hočem umoriti, Tvoje oči otemniti; Ti živela ne boš več, Toje ure so že preč!«
Po gospoda so ji poslali, 10 De bi jo z Bogom spravili ;
Al gospoda ne nuca več: »Moje ure so že preč!
Z Bogom, bratje in sestrice, Vam podam mrzle ročice, 15 Ker smo skup prjazni bli, Zdaj nas smrt razločla je.«
Očka so glasno zavpili, Ker so jo srčno ljubili: »»Z Bogom bodi, moja hči, 20 Naj ti večna luč gori!««
Pršla je tajista ura, Se zasliši glas Gospuda: Smrt na vrata potrklja: »Mlada Liza, si doma?
5 Pršla sem te vmoriti, Tvoje oči otemniti, De ne boš živejla več, Tvoje ure so že preč!«
Po zdravnika so j' poslali, 10 Vse tulažbe ji dajali: Noben trošt ne nuca neč, Čez njo priđe smrt'n meč.
Pu duhovna so puslali,
6377-
(Iz Vipave.)
15 T'mno gledajo oči, V rokah svejčo pej drži.
Mamca so močnć zavpili, Ker so jo s' sred ljubili: »Oh preljuba moja hči, 20 Nej ti večna luč gori ! «
»Oh preljube moje sestrice, Vam podam mrzle ročice: Smo se ljub'le vsaki čas, Zdej bo smrt ločila nas.
25 Oh preljube moje sestrice, Na moj grob ne pozabite:
Plave lil'je nasadite, Smrtno svejčo v roko dali : Kedar moje truplo trohnejlo
bo!«
6378.
(Iz Ilirske Bistrice.)
»Oj enajsta urca bila, Že zaslišim glas Gospoda, Smrt na vrata potrkljd: »Mlada Liz'ka, si doma?
5 Jaz te hočem zdaj uzeti, Tvoje oči otemneti :
Ti ne boš živela več, Tvoja leta so že preč!«
Dohtarji so k nji hodili 10 In so trošte ji nosili :
»Al vaš trošt ne nuca neč, Njena leta so že preč!«
6376. Zapisa/ Fr. Kodrič. — Iz dijaškega lista »Lipa*, pisanega v goriškem Atidrejišču.
6377. Zapisa/ Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 312 — j/j. T'mno v v. 15. ;e Srati Ttmno.
6378. Zapisala Josipina Furlanijeva. — Iz njene zbirke, kjer je pre- pisana še enkrat s temi premembami, ne glede' na na glasna znamenja in apo- strofe: 1 ura — 9—12 manjka — 15 Oj — 16 Oj] In.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6379, 6380, 6381.
625
Mam'ca so strašno zavpili, Ker so jo 'ž srca ljubili: 15 »Oh preljuba moja hči, Naj ti večna luč gori!«
Oj na pare so jo djali, Krucefiks ji v roke dali : »Le škrofite jo z vodo, 20 De gre duša gor v' nebo!«
6379.
(Iz Višnje gore.)
Smrt na vrata potrkla: > Mlada Minka, si doma?« Po zdravnika so ji poslali, Da bi ji še zdravja dali.
5 Pa ta up ne nuca več, Mlada Minka je že preč. Mati so glasno zaupili, Ker so hčerko zlo ljubili.
»Na pare me poravnajte, 10 Svet' križ mi v roke dajte :
Vsak naj me z blagoslovljeno
vodo kropi, Bog pa naj dušo porosi.
Vi fantiči in dekliči, Drobne rožce nabirajte; 15 Jaz jih pa ne morem več, Moja leta so že preč.
Ljubi bratje in sestrice, Vam podam mrzle ročice, Z vam ne bom govorila več, 20 Moje urce so že preč!«
6380.
(Okoli Novega mesta.)
V temni noči v eni uri Kliče glas tega Gospoda, Smrt na vrata potrklja: »Mlada Liza, si doma?
5 Jaz to poslednjo bom storila, Tebi oči bom otemnila; Ti ne boš živela več, Tvoje ure so že preč!«
Po gospoda so poslali, 10 Meni pa svečo v roke dali. Smrt odloga nič ne dd, Hitro, hitro me konca.
Doktorji so mi trošt dajali, Nij nevarno, so mi djali. 15 Smrt brž mahne s kosć, Mojo dušo vzame ž njo.
Mamca so strašno zavpili, Ker so presrčno me ljubili: »Oh preljuba hčerka ti, 20 Večna luč naj ti svetli !«
Truplice mi poravnali, Meni pa svečo v roke dali, In z vodo me vsak pokropi : Naj ti Bog dušo porosi!
25 Na moj grob mi posadite, Lepe plave rožce gor vrstite : Lepe bele, rumene Na mojmu grob' naj rastejo.
Zdaj si pa to k src' vzemite, 30 To posvetno zapustite : Komaj stara osnajst let, Mogla sem na uni svet.
6381.
(Z Blok pri Cerknici.)
Urca bije punoči, Smrt ne vrata potrkla: »Mlada Milka, al s' domd?«
Mamca so močnu zevpita, 5 Kler so jo močnu lubil-L : »Oh, preluba muoja hči, Nej ti vlečna luč gori!«
6 379» Zapisat Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke L Št. 19.
6380. Zapisat D. MiklavČič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica.
6381. Zapisat Iz. Modic; ^/Tine Hiti iz Ravnika* — Iz Modceve zbirke.
40
626
III.— V. Pesmi obsmrtnice. C. 6382, 6383, 6384.
6382.
(Iz Dobravic.)
Temna noč, dvanajsta vura, Po gospoda smo poslali. Smrt na vrata potrklja: »Mlada dikle, si doma?«
5 Smrtno svečo v roke dali, Oče zraven tako djali: »Oj preljuba moja hći, Naj ti večna luč gori!«
Preljubi bratci in sestrice, 10 Vam podam mrzle ročice :
Smo~skupaj rožce trgali, Iz njih kranceljne spletali.
Oj dekleta in vrstnice Mojih zlatih mladih let, 15 Kmali boste tovaršice, Zginil bo vaš ranski cvet.
Kakor rožca sem cvetela V zarji svojih mladih let, Zdaj pa truplo v zemlji gnije, 20 V krilu crne zemlje spi, Kamor solnce ne prisije, Kamor bel'ga dneva ni.
6383.
(Iz St. Lovrenca ob Timenici na Dolenjskem,)
V temni noči ob enajsti uri Slišim glas tega Gospoda, Smrt na vrata potrklja: »Mlada Liza, si doma?«
5 Po dohtarja so ji poslali, So arcnije in trošt daj ali. »Ves ta trošt ne nuca nič, Ćez me priđe smrtni meč.«
Po gospoda so ji poslali, 10 Krucifiks u roke dali.
Smrt je mahnila s koso, Šla je njena duša ž njo.
Mam'ca so močno zaupili, Ker so jo srčno ljubili : 15 »Oh preljuba hčerka ti, Naj ti večna luč gori!«
Na mojem grobu naj rasteje, Lepe rož'ce naj cveteje, Plave, rmene, zelene, 20 Na mojem grob' naj rasteje.
6384.
(Kranjska.)
V tej noči ur* dvanajsti Milo kliče glas Gospoda: »Al doma si, dekle mlada?« Smrt na duri vže trklja !
5 Zadnjo voljo bom storila, Ta svet bodem zapustila; Jaz ne bom živela več, Moja leta so zdaj preč!
Vsi ljudje so mi odpov'dvali, 10 Doktorji mi trošt dajali, Trošt pa ne pomaga već, Moje ure so zdaj preč.
Ne utegnem se muditi, Mamci za vse zahvaliti, 15 Smrt zamahne s kosć, Moja duša gre ž njo.
Tud* na pare me zravnajte, Krucifiks mi v roke dajte, Vsaki naj me z vodć krćpi, 20 Naj Boga za dušo prdsi.
Purgarji ino vsi drugi, Jaz vam v mrtvaškej trugi Zdaj podam vsim roko, Predno grem v crno zemljd.
638a. Zapisal Janko Barlč; pela Kata Judnič. — Iz Barletove zbirke.
6383. Zapisal Ivan ŠaŠelj; poredala Franč. Lavrič. — Iz Šišljevega rokopisa.
6384. Zapisal Davorin Petelin. — Iz njegove zbirke II. št. 3.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6385, 6386, 6387.
627
25 Bratci vsi ino sestrice, Trgali smo vkup cvetlice: Zđaj pa jih ne borno več, Smrt me je ločila preč!
Mati milo so zavpili, 30 Ker so me srčno ljubili : »Oj preljuba moja hči, Večna luč naj ti gori .U
6385-
(Kranjska.)
Eno noč ura dvanajst bije, Ančka kliče zdaj gospoda, 10 Smert na vrata poterklja* »Mlada Ančka, ali si doma?«
5 Po kaplana so ji poslali, De bi bli Ančki tolažbo dali ; Tolažba pa ne pomaga nič, 15 Njene leta so že proč.
O preljuba moja mati, Vam podam mrzlo roko, Ker sva vkupej tolkokratov Žlahtne rožce tergale!
Mati je močno zavpila, Ker jo je serčno ljubila: »O preljuba moja hči, Naj ti večna luč gori!«
6386.
(Kranjska.)
Ura dvanajst je odbila, Kar zasliši se glas Gospoda, Smert na vrata poterklja: »Mlada, mlada Minka, si
doma?«
5 preljuba moja mati, Jaz čem od vas slovo jemati, K sva se ljubila čez vse, Zdaj pa, zdaj pa morvaločit se.
O preljube ve sestrice, 10 Vam podam merzle ročice: Jaz grem zdaj v černo zemljo, Ve pa, ve pa priđete kmal
za menoj.
Na moj grob ne pozabite, Bele lilje nanj sadite, 15 Moje truplo trohnelo bo, Bele, bele lilje naj pa cveto !
6387.
(Kranjska.)
S'noči ob jednajstej uri Nekaj tolklo je na duri: »Mlado dekle, si domd?« Reče smrt ino trkljd.
5 Mam'ca so močno zavpili, 15 Ker so me srčno ljubili: »Oj spreljuba moja hči, Večna luč naj ti gori!«
So zdravniki k men' hodili, 10 Zdravje so mi obljubili ; 20
Pa to mi ne pomaga nič, Moji dnevi so vže preč.
Ko me boste na pare djali, Sveti križ mi v roke dali, Vsak naj me z vodć kropi, Bog naj dušo porosf!
Bratci, sestre in vsi drugi, Zdaj le tu v mrtvaškej trugi Vam podam mrzlo roko, Predno grem v crno zemljo!
6385. Zapisala najbrš Ana Poznik. — Iz zbirke Fr. (Radivoja) Poznika.
6386. Zapisala najbrŠ A na Poznik. — Iz zbirke Fr, (Radivoja) Poznika.
6387. Zapisal Davorin Petelin (?). — Iz njegove zbirke II. št. 22.
40*
628
III. — V. Pesmi obsrartnice. C. 6388, 6389, 6390.
6388.
(Iz poljanske doline na Gor.)
Urca bije polnoči, Gospodov glas se že glasi: »Ljuba hčerka, si doma?« Smrt na durce potrklja.
5 Vsi so že cagvali In so hćerki trošt dajali: »Vse to ne nuca neč, Moja leta so že preč!«
O fantiči in deklići, 10 Ki smo rožce skupaj brali, Vse to ne nuca neč. Moja leta so že preč!«
Stara mamca za njo teče, In še hčerki to poreče:
15 >Ljuba, ljuba hčerka ti, Večna luč naj ti gori!«
Na pare so jo djali, Limbarce so ji v roke dali, Vsak naj jo z vodo škropi, 20 Bog naj dušo porosi.
Bratje ino drugi, Jaz sem že v mrtvaški trugi : Zdaj podam mrzlo roko In pojdem v crno zemljo.
25 Dva gospoda jo neseta, Crne bukve ji bereta, Djal jo bjo v prah, pepel, Crvi jo bjo naše vzel.
6389.
(Iz lhana.)
Smart na vrata poterkla: »Mvada hčerka, s-b doma?« » »Jast šenimam cajtaumrett, Mortm še vad mam'ce slavo
vzet*L. « «
5 Mam'ca so močno zavpita, Ker so jo močnć lubir*: »O preluba hčerka ti, Večna uč nej ti> gori!
Vsak nej te z vado kropi, ioBoh nejt' dušo porosi!
Na pare jo poravnajte, R/Bcepis )% v roko dajte!«
»»Jast ga pa na moram več, Ker na'm ž'vćva več!««
15 P'Bršli so šterji tujt, Zadel' so jo na rame, Poneso jo v čamo jamo. Noter so jo uteknil', V čamo zćmlo zagrmi 1 :
20 »Jast podam marzlo roko, Predan grem u čamo z-Lmlć ! «
6390.
(^Podgorje.)
V temni noč dvanajst je ura, Kliče nas že glas Gospoda: »Mlada dekle, si doma?« Smrt na duri potrklja.
5 Nimam cajta se muditi, Mamko moram zahvaliti. Smrt pa mahne iz koso, Njena duša gre iz njo.
Mamka so močno zaupili, 10 Ker so jo srčno ljubili: »Oj preljuba hčerka ti Večna luč naj ti gori.«
»»Oj vi bratje in sestrice, Drobnih rožic naberite, 15 O saj jaz jih ne bom več, Ure moje so že preč.««
6388. Zapisat Janez Fer lan. — Iz njegove zbirke I.
6389. Zapisa l Anton Breznik; pela Tavčarjeva mati. — Iz Breznikove .birke II. št. 20. Rtcepis nam. Krucifiks.
6390. Zapisa/ France Francćtov. — Iz njegove zbirke I ŠL ig.
r
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6391, 6392, 6393.
629
Na pare so jo poravnali, Krucifiks v roke dali. Vsak naj jo z vodo kropi, 20 Bog naj dušo porosi.
»»Zvonovi že milo pojejo, Mene k pogrebu nesejo,
Gor na ta britof žegnani, Kjer so grobje velbani.
25 Oj vi bratje in vi drugi, Jaz sem pa v ti mrzli trugi Vam podam mrzlo roko, Preden grem v crno zemlj 0. « «
6391.
(Iz gorjanske okolice pri Bledu.)
Temna noč je dvanajst vvura, Ančika kliče že Gospoda, Sm&rt na vrata pot brklja : »M t lada Ančika, s.e doma?«
5 Mat.e s&rčno je zavpila, Ker je Ančiko zč,lć lj ubija: »Woj, preljuba moja šči, Večna t luč nej te gori!«
» » Woj, preljuba moja mat.e, 10 Vam podam mkrzlh ročice,
»Ti na boš živeja več, Toja leta so že preč!«
Ker so tolikrat tkrgale L6pe žjahtne rožice.««
Po dohtarja so pos t lal.e, De b.e Ančiko wozdravljal.e 15 Pa ta trošt na nuca več, Č£z njo priđe sm&rtn.e meč.
Po gospoda so poslale, De b.e Ančik.e trošt dajal.e, Pa ta trošt na nuca već, 20 Čez njo priđe smartn'ć meč:
6392.
(Z Gorji pri Bledu)
Ura dvanajst je odbila, Ančka kliče že gospoda, Smrt na vrata potrkla: »Mlada Ančka, si doma?«
5 Po gospoda so poslali, Da bi Ančki trošt dajali, AnĆki trošt ne nuca več, Čez njo prišel smrtni meč.
»O preljube ve sestrice, 10 Vam podam mrzle ročice, Ki smo se ljubil čez vse, Zdej pa mormo ločit se.
Na moj grob ne pozabite, Bele lilje nanj sadite, 15 Bele lilje naj cveto,
Truplo moje pa trohnelo bo.
Na pare me položite,* Obleko belo oblecite, Obleko to, ki tam visi, 20 Ta nej z mano trohni.«
Mati je močno zavpila, Ker jo je srčno ljubila; »Ljuba Ančka, moja hči, Vtćna luč naj ti gori!«
6393-
(Gorenjska.)
Smrt na duri potrklja: Po zdravnika so poslali,
»Mlada Minka, si doma?« Da bi Minki zdravja dali;
^— ■ -»■■ ■ ■ '■'■ - ™ '■ ■ ■■ ^ »■■■■- ■■■■ ■ 1 . u ■ ■ ■ ■ 1 ■ 1-
6391. Zapisat Ivan KunŠič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Skrabec.
6392. Zapisal JožefŽirovnik. — Iz njegovega rokopisa,
6393. Zapisal Podkorenčan. — Iz »Dom in Sveta* IV. (1891J. 430.
630
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6394, 6395.
5 Pa zđravnik ne more več, Mlada Minka je že preč!
Po gospoda so poslali, Da bi Minki up daj ali : Pa ta up ne zdravi več. 10 Mlada Minka je že preč!
Mati so glasno zavpili, Ker so hčerko z'lo ljubili: »O spreljuba hčerka ti, Večna luč naj ti gori!«
15 »»0 spreljube ve sestrice, Vam poddm belć ročice: Smo se ljubile čez vse, Zdaj pa mor'mo ločit' se.
Na pare gor* me poravnajte, 20 Sveti križ mi v roke dajte : Vsdk naj me z vodo škropf, Bog naj dušo porosi!
Vi fantiči in dekleta, Drobne rož'ce nabirajte; 25 Jaz pa jih ne morem več, Moja leta so že preč.
Na moj grob ne pozabite, Bele lil'je nasadite: K' truplo to trohnelo bo, 30 Bele lirje naj cvetć!««
6394-
(Koroška, povsod
Ura je že dvanajst biva, Slišov sem že gvaš Gospoda, Smrt na duri potrkla: >Mlada Minka, si doma?«
5 Po zdravnika smo posvali, Da bi Minki zdravje dali: Minka ne nuca zdravja več, Njene ure so že preč.
Po gospoda smo posvali, 10 Da bi Minki trošt dajali ; Minka ne nuca trošta več, Njene ure so že preč.
»»Ljubi bratri noj sestrice, Podajmo si bele ročice,
15
20
25
znana.)
Smo se ljubili med sebo, Zdej pa vzamemo svovo.
Na moj grob kna pozabite, Bele lilije zasadite, Trupvo moje trohnevo bo, Bele lilije naj cvet6!««
Mamka so gvasno zavpili, Ko so Minko poljubili : >Ljuba moja hčera ti, Večna vuč naj ti gori.«
Okol' Minke se roduje, Minki sape primanjkuje, Smrt pa mahne s koso, Vzame dušo in gre ž njo.
6395-
(Iz Rožne doline.)
Ura dvanajst je odbila, Slišal sem že glas Gospoda, Smrt na duri potrkd: »Mlada, mlada Minka, si domd?
5 Po zdravnika so poslali, Da bi Minki zdravja dali; Minka pa ne nuca zdravja več, Njene, njene ure so že preč.
»Oh, preljube ve sestrice, 10 Vam podam belć ročice ;
Ki smo se ljubile Črez vse, 1 Zdaj pa, zdaj pa mor'mo ločit'
se.
Na moj grob ne pozabite, Bele lilje zasadite; 15 Ko moje truplo spalo b6, Bele, bele lilje naj cvet6.
6394. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1039 (sir. 460).
6395. Zapisa/ K. Pečnik. — Iz njegove knjige »Lehrbuch der slove ni- schen Sprache*, 2. izd., str. 12? — 128.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6396, 6397, 6398. 631
Okoli mene vse žaluje, Mamca so glasnć zavpili,
Meni srce omaguje!« Ker so hčerko z'lo ljubili:
Smrt pa mahne s kosć, >Oh, preljuba hćerka ti,
20 Vzame, vzame dušo in gre z njo. Večna, večna luč naj ti gori ! «
6396.
(Iz Roža.)
Ura đvanost je odbiva, Po hospueda smo posval',
Slišov s'm jes hvas Hospueda, 10 Da b' Mick* trošt dajal'; Smrt na dur' potrkla ; Micka trošta kna nuca veČ,
»Mlada, mlada Micka, si doma?« Njene, njene ure so že preč.
5 Po zdravnika smo posval', »Na moj grob ne pozabite,
Da b' Mick' zdravja dal'; Biele lilje zasadite:
Micka zdravja kna nuca več, 15 Dokler trupvo trohnevo bo,
Njene, njene ure so že preč. Biele, biele lilje naj cveto!«
6397-
(Iz podjunske doline.)
Ura dvanajst je odbila, Ona ne nuca zdravja več,
Slišali smo glas Gospoda, Njene urce so že preč.
S wi rt J na ,.^ ri P .°i trka ; , Po gospoda smo poslali,
»Mlada Micka, si kaj doma?« I5 Da bi Micki trošta daU .
5 Po zdravnika smo poslali, Ona ne nuca trošta več,
Da bi Micki zdravje dali: Njene urce so že preč.
6398.
(Od Celja.)
U ti uri, u ti noči Paderji so mi trošt dajali,
Slišali smo glas gospoda, Pa bi smerti me izdali,
Smert na urate poterkla: 15 Njihov trošt ne pomaga več, »Mlada Liza, al s doma?« Morem jit pod smertni meč.
5 Liza u kamarci čuje, Po mašnika so mi poslali,
Smert bolezen oznanuje, Svečo so mi v roke dali,
Ura bije polnoči, Smart ne da odloga več,
Liza še spregovori : 20 Hitro, hitro me končat !
»To poslejdno bom storila, Nekaj bi se še rada zmenla,
10 Svoje uči zatisnila, Mamco bi še zahvalila:
Kir rie bom živela več, Jezus naj bo njih plačnik,
Moji dnevi so že preč. Men pa milostliu sodnik.
6396. Zapisat Pavel Koschier. — Iz njegovega rokopisa. Apostrof stoji za t>.
6397. Zapisa/ Blaže Rane. — Iz njegove zbirke Št. 22.
6398. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Mart, Rosarja iz Za- gabra pri Teharjih, ki mi jo je poslal Štef. Singer. Od tam je prepisana z mno- gimi napakamt v neko drugo manjšo pesmarico, ki mi jo je poslal isti gospod.
632
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. 6399, 6400.
25 Oh prelube vi sestrice, Vam podam merzlo ročico, Luble smo se vsaki čas, Zdej bo smert loćila nas.
Oh nikar ne pozabite, 30 Na moj grob rožic nasadite, Kir trohnelo bo telo, Plave rožce naj cveto.
Enkrat še bom nazaj zdeh-
nila, Pret ko me u grob zgarnili, 35 Mamci kušnim še roko. Preden grem v černo zemlo :
Kir truplo bo strohnelo, Kristoso se izročilo, Kir me z vodoj poškropi 40 In mi dušo orosi!
6399
(Iz Hrastnika pri Trebovljah.)
Snoč ta dvanajsto uro Zaslišala sem glas Gospodov, Smrt na vrata potrklja: »Mlada dekle, al si doma?
5 Jaz te hoćem umoriti, Tvoje oči otemniti. Tvoja leta so že preč, Ti ne boš živela več.«
Po gospoda so poslali, 10 Svečo so ji v roko dali: »Hitro, hitro dokončaj, Smrt odloga već ne da U
Mamca so strašno zaupili, Ker so hčerko zlo ljubili: 15 »O preljuba moja hči, Naj ti večna luč gori!«
»»0 preljube moje sestrice, Vam podam mrzle roćice, Ker smo se ljubili vćsi čas, 20 Smrt pa bo ločila nas.
Na moj grob ne pozabite,
Bele lilje nasadite:
Bele lilje naj cveto,
Jaz v grob trohnela bom ! « «
6400.
(Od Sv. Trojice v Halozah.)
Ura dvanajst je odbila, Slišal se je glas Gospoda. Pa Mimka ne nuca glasa već, Njene, njene ure so že preć.
5 Po zdravnika so poslali, Da bi Mimki zdravje dali. Pa Mimka ne nuca zdravnika
več, Njene, njene ure so že preč !
6399. Zapisa/ F F. Lužar. *Povedala moja soproga, katera jo je od ma- tere stišala. Pri petju se zadnja vrstica ponavlja.« — Iz njegove zbirke I št. 42.
6400. Zapisat Andrej Hren. — Iz 7ijegore zbirke. — Jurij Lulek ima pod naslovom » Ura je že dvanajst bila« ta-le melodije nacrt (knjiga A, str. 6.):
Sfc
Zaletek je Sam zabeležen s svinčnikom tuđi lako:
$y^fe^*
U • ra je že dva-najat bi - la
_2 — 1 — # LS. — ^ — w — ^_- 1
HI. — V. Pesini obsmrtnice. C. Dodatek A. a.
633
Po gospođa so poslali, io Da bi Mimki trošt dajali. Pa Mimka ne nuca trošta več, Njene, njene ure so že preč!
Po trugo so poslali, Da bodo Mimko noter djali : 15 Pa Mimka ne nuca drugo nič, Njene, njene ure so že preč.
-©-
Dodatek A.
Vzorci sloves iz novejšega časa.
Vtopljena
a. (Od Sv. Antona
Včasih mi sliŠimo novega kaj, Včasih veselje, pa žalost najraj. Kam se obrneš kol, najdeš povsod
nevolj, Križov se vognoti nemreš nikol.
5 Zemla je lepi gospodovi vrt, Vendar na vsaki stopinji maš smrt: Vari se, Človek moj, kliče ti angelj
tvoj, Pela te vidno s previdnoj rokoj.
To vam od neke dekiice povem, 10 Ki doživela nesrečni je den:
Zdrava od dom i gre sVuta zato ne ve, Da jo smrt v vodi počakati če.
Oh da bi vjiitro že znala za to, Lepo od botre bi vzela slovo. 15 Sladkošezgovori:Gesi,mojbratecti? Kak se ti kaj pri soldakih godi?«
S tem se vesela na delo poda, Vroča pregloboko v vodo je šla,
deklica.
v Slov. gor.)
Zmenka ji lastna moč, kredi bla ne
pomoČ. 20 Micka, tvojo živlenje je proČ !
Njene tovarsice išejo jo, Mrtva že plava nad hladno vodo. Oče prestrašeni čejo pomagati, Ali hčer luba več ne govori.
25 »Ge ste bli starši, gda klicala sen, Roke zdigovala iz globočin, Da bi pritekli sen, resili svojo hči, Kera zdaj mrtva na brutivi spi?«
Enaintrijsti let b'la je pri nas, 30 Zdaj pa si vzela že slovo od nas : »Lubleni stari ši, znanci, prijatelj, SreČno, dekliči no sosedi vsi!
Drugač pa, mati, nemrete zdaj, Molte, da pridem v ta zvoleni raj: 35 Lubega Jezusa jaz bom tam prosila, Da vam srečnejšo smrt enkrat poda.«
a. Zapisal Josip KiemenČič. — Iz njegove zbirke št. 61. Isto pescm so zapisali Ant. KovačiČ (HL 16) , Rasto Fašalek (št. 2), Alojzij Kralj v Višnji gori (/. n), M. Rode (v Št. Vidu pri Setičini IX. 76 *poje se pri mrličih*). Jurij Lulek je napisa/ po petju L. Šalamunove iz Makol (Stopna):
i
13=3=3=*
t
t
t
■&-
gas
-#-*-
Ze-mlja je le-pi go - spo-do-vi vrt, Ven-dar na vsa-ki sto-
-0 r _ # __^_y
ESš=
t=5=i=
V=t
t
t
pi-nji maš smrt
Va • ri se člo-vek moj, kli ■ če ti an-gelj tvoj
1-1— rr
t
x
XI
X
X
fe
Pe-la te vid-no s pre - vid-noj ro - koj.
634
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. b.
Deklica priđe pod voz.
b.
(Od Sv. Antona
Včasi mi slišimo novega kaj, Včasi veselje, al' žalost najraj. Kam se obrneš kol, dost je povsod
nevolj, Križov se ognoti nemreš nikoi.
5 Tak si je mislila neka deklič, Da se ji zgodilo ne bode nič: Ona brez vse skrbi starše doma pisti No si zavujpa na svoje moči.
Štebih Alojzja jo klicali ste, io V deskah b!a doma. ali mrtva je že: Zvrne se voz na jo z drvami tak močno, Da za pomagati neje bilo.
v Slov. gor.)
Solnce odišlo je že za goro, Ona pa v krvi zdihuje teiko: 15 Marija mi toto noč,pridi mi na pomoć, Z mojim živlenjem nicpj bode proč!
Oh. da bi stari Še bogala boj, Nebi si vživala težkib nevol: Štirinodvajsti let, že zapustiti svet — 2oZakaj jaz moren tak mlada umret?
Potem še živela dvanajst je dni, Dvakrat spovedana sladko zaspi: »Zadnokrat za slovo še vam podam
roko, Grem na cezajovski britif domo.
b. Zapisa! Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke štev. 49, kjer je pripisana ta melodija:
Vča-sih mi sli-Ši-mo no-ve-ga kaj, Vča-sih ve - se-lje al*
^^
£BS
- =*
- =0=1:
+n
|fj
ža - lost naj - raj.
fes
Kam se o - br - neŠ kolj, naj - deš pov-
S=3s
^&=m
sod ne - volj, Kri-žov se o-gno-ti nem-reš ni - kolj.
L. Šalamun je zapisa/a v Stopnem isto pesetn v svoji zbirki št. 36 tako-le:
Vsaki dan čujemo noviga kaj, »Zadnokrat za slovo vam Še podam
Včasi veselja al žalosti kdaj. roko,
Kamo se obernem kol, vse je zadost 20 Jaz pa grem v makolski britof domu !
' Ko bi jaz starše ubogala ga,
Ne bi bla včakala tak ih nevol; Štiri in dvajset let zapusti (ti) toti svet — Zakaj jaz morem tak mlada umret.
r
Križov se nemremo izognit nikol.
5 Tak si je mislila eni deklič, Da se ji ne bo zgodilo nič: Ona brez vse skrbi starše doma pusti In se zanaša na svoje moči.
Micika skrbno jo klicali ste, 10 Ranjena doma mrtva leži:
Zvrnil se voz na njo, ranii jo je
močno, Da za pomagati več ji ni bio.
25 Jaz sem le srečo tam hotla imet, Pa sem si mogla globoko si zajt: Črvek me zemli je, truplo domu ne
srne, Duša pa, prosim, pomagajte ji!
Luba mladina, le vzemi si zgled,
30 Kolki nevarnosti ma toti svet:
Solnce odišlo je taj za goro, Kolko že mladih spi, ki še živeli bi,
Ona pa v krvi zdihuje težko: Da za posvetnimi reci so Šli.
15 »Marija, oj le to noč pridi mi na o v * , ,. , . , . J J J r v Srečno, dekline, ki nesle ste me,
pomoČ,
StarŠi in znanci vi ino prijatelji,
Moje ž.vlenje n.coj je pač proč!« 35 Hvala 8totauženkrat) ta F b J om ^
Ona dvanajsti dni potem še živi, mogla spat,
Dvakrat spovedana sladko zaspi: Dab le na sodni dan smela gor vstat!
III.— V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. c.
635
25 Jaz sem še srečo hotla prejet, Oh kak globoko sem mogla umret : Črvičov truga je, truplo pa naj trohni, Duši pomagajte, prosim vas, vsi!
Ljubi o mladi, vzemite si zgled, 35 30 Kako nevarnost toti ma svet:
Kolko že mladih spi, kaj še živeli bi, Da bi za praznih reci ne bi Šli.
Srečno vi znanci, ki z menoj ste šli, Srečno prijati i in stariši vi: Mi ne zamerte, pa i te domo, Duši pomagajte v sveto nebo!«
Pod usadom zasuta deklica.
c.
(Od Sv. Antona
O vi kriatiani zvoleni, Poslušajte zdaj radi vsi Žalosten tote pesmi glas, Kero van gnes zapojem jas.
5 Na Cajnkovi na tih stezah Perst je napravla velki strah, Zasipala dikliči tri, Eno ćelo čista vmori.
Njena sestra prelublena 10 Je najbol milo kričala: >Moje sestre ga vidit ni, More biti v černi zemlil«
V Andrencih je bla rojena, Na Cajnkovi pa vmorjena, 15 Černa zemla njo pokrila, Lenka Kocbek se je zvala.
Friška bla kak rosa v jutro No mlada kak roža cvetoč,
Že živela nevolni svet >e kome sedenajset let.
Mela je mater no oče, No sestre tri prelublene; Žlahto no znane dekliči Vse ona volno zapisti.
25 »Moj lubi oča no mati, Samo ne bote žalostni,
v Slov. gor.)
Da morem zdaj od vas iti
V moji najlepši mladosti.
Mene caka venček lepi 3oTam pri lublenem Jezusi, Ker ga vi na moji glavi
V nebesah bote vidili.
Moj lubi oča no mati, Lepo bote zahvaleni, 35 Da ste mene gor zredili, Vse lepo me podvučiii.
Dosta noči neste spali, Da ste mene nadajali, Mojo lice kušuvali 40 No lepo me povijali.
O srečno oča no mati, Srečno sestre no žlahta vsi, Srečno hlapČiČi, dikliči, Zdaj se več nemo vidili.
45 Ce sem se vam zamerla gda, Odpuste mi zdaj iz serca; Jaz grem zdaj na božjo sodbo, Kam van vsem britka steza bo.«
Zdaj že leži v černi zemli Ona celih pet tjednov dni, 50 Na njo sta deno zmislili Njene dve sestri lubleni.
i
Jurij Lulek je k zapisu Lojze Šalamun po nje petju zapisat to meiodijo:
~* = f = *
Vsa - ki dan ču - je • mo no • ve - ga
Vča - si ve-
se • lja al ža - lo • sti kdaj. Kam se o - br-nem kol, vse je za-
/Ts
dost ne - vol, Kri - žov se nem - reŠ iz - o • gnit ni - kol.
c. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke siov Št. 5 a.
636
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. d, e.
S poniznosti sta sem prišli K temi gospodi mešniki 55 Prosit, da meso sltižijo Za njuno sestro pokojno.
Tak zdaj vsi dol poklekriimo, No zanjo Boga molimo, Recmo: O Jezus smileni, 60 Bodi toj duši gnadlivi! Amen.
d.
(Od Sv. Antona
Kak hitro se človek rodi No pregleda svoj i mi očmi, Že drugoč smerti proti gre Ino njoj ves podveržen je.
5 Ta vtica sem no ta leti, Popeva no se veseli. Žalostno je popevanje, Zato boj gre to strelanje.
Tak glih nemila smert včini, 10 Vse stare, mlade, pomori, To veselje v joč oberne, Napravi žalost, jokanje.
Glih tak je tiidi včinila Ta grozna smert nesmiiena, 15 Mlado dikiič je vmorila, Zemla je njo zasipala.
V Andrencih je bla rojena, Na Cenkovi pa vmorjena, Tam je živlenje sklenola 20 Lenka Kocbek se je zvala.
Mlada kak roža cveteča, Friška kak rosa jutrova,
v Slov. gor.)
Je vživala ona ti svet
Še le komaj sedenajnst let.
25 Vesela je od domi Šla, Toga se je ne troštala. Da nede več nazaj prišla, Da bo v to večnost vandrala.
»Oča no mati, sestre tri, SreČno ostantc na sveti: 30 Le niČ ne bote Žalostni, Da ste se mene znebili!
Mene caka venček lepi Gori v nebeškem kralestvi, Ker ga vi na mojoj glavi 35 V nebesah bote vidili.
Farmani, keri čuli ste Od moje smerti Žalostne, Naj van ta žalost k serci gre, Za me vi Boga molite.
4oRecte: O Jezus smileni, Bodi toj duši gnadlivi. Daj bogoj duši smilenje No veČno zveličanje! Amen.c
Vtopljeni šribar.
Poslušajte, vsi lidje, Kaj za glas po sveti gre, Kaj je nesrečna smrt včinila: Mlad'ga šribara vmorila 1
5 »Britka smrt nesmiiena! Kaj sem včini'd krivega, Kaj si mene ti vmorila, Z žuhkim gadom napojila?
MislA sem še dugo živeti, 10 Za posvetno še skrbeti, Zdaj pa si me počakala Ino me ob život djala!«
(Od Cerovca.)
O ti smrt prenemila, Kaj si nam ti učinila: 15 Tomaža Perko Šribara Bujla z grada belega!
Z veselim srcom se je ša Kopat zred pajdaši, Smrt pa ga je počakala 20 V hladnej vodi naj na dne.
Pri treh tjednih se je vtopi&, Pri dvema pa je najdeni, Dol per brodi serjanskem Pod grmom si počiv& je!
d. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov //. 6, kjer je pri* pisana letnica 1824.
e. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. VII L 6. Gadom (v. 8.) = jadom. Naj na dne (v. 8.) = najbolj na dnu, kjer je najgioblje dno. Pri treh, pri dvema (v. 21, 22) = pržd tremi, pr&l dvema.
HI.— V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. f t g, h.
637
Vtopljeni kosec.
/
(Iz Št. Jurija ob Ščavnici.)
Ki poslO sate toto gnešnjo Bogi prijetno sveto meso, Zmislite na eno dušo No skoz milost vašo:
5 Proste da vi lepo Boga Za mlađega j ona ka, Keremi se je silno Strahovit no zgoffilo.
On si gor stane rano, 10 Dja je koso na ramo. Ša je v travnik zeleni. Kaj se zgodilo njemi?
Dokič je bila hladna rosa, Vse rožice je dol pokosa; 15 Njega vročma lađa, Rad ba se rashlada.
Svojo opravo sebe zmeče, Ves vroči proti vodi teče, Naglo skoči v to vodo, 20 Pa več ga viin ne bilo.
Za tega volo, mladi lađi, Obeden prevzeten ne bodi: Vsegdar pobožen hod i, Kak je Bogi po voli. .
25 O vi jttnaki, ki sti mladi, Leto da mete po navadi: Gde kol se vi znajdete, Vsel Jezvisa labite.
Naj bode rano ali pozno, 3oVseli se skerbte za dušo, Da spravite njo večno V kralestvo nebesko. Amen.
Poročenca vtopljena.
Ne vem, al bi popeva jas Al bi se joka na ves glas, Da čujem krič no jokanje Tam doli pri brodi waČosken.
5 Nesreča velka se zgodi, Tam se je vtopilo šest ludi, Od žalosti jaz nemren zreč, Tud Janez no Micka z VVačovec.
Še mlada sta v tem zakoni, ioMata prevelke žalosti, Ta voda je nju premagala, Nemilo sta si šrajala:
»Pomagaj nam. o Jezus ti, Marija no Jožef sveti, 15 Da borno prišli viin z vode, Kera nas vse vmoriti če!«
Sedem tednov sta vkiip živela V sakramenti tega zakona,
(Štajerska.)
Zdaj pa je Bog nju k sebi pozva, 20 Ta voda dva je skončala.
Oča no mati se jočejo No se močno žalujejo, Ki sina k pokopi nesejo, Žene pa nigni ne najdejo.
25 Bota da gnes potroštana, Kaj van jokati pomaga? Zdaj se služi sveta mesa, Ki mo o fra li za oba:
Pravega živega Boga, 30 Oh smilena Jezusa,
Ker de njima to krono da, Keraj za nju pripravlena.
Na kolna pokleknite vsi, Recte: O Jezus lubleni ti! 35 Njunim dušam priti daj
Ta. v ti nebeski sveti raj ! Amen.
Nagloma umrla deklica,
Nič gvišnega na sveti Nega kak je smert:
h.
(Polenska.)
Zmisli, da moreš vmreti, Vsem gvišna je smert.
f. Neznanega zapisovavca.
g. Neznanega zapisovavca. h. Neznanega zapisovavca. •
— Iz stare zbirke siov št. 1$.
— Iz stare zbirke slov št. 2.
— Iz stare zbirke slov št. 5, kjer ima letnico 1826.
638
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. i, k.
5 Ja, ti človek se veseli, V mladosti živi, Pa na hitrem se zgodi, Smert mladost vmori.
Pergliham jaz toj vtici, ioKera v liifti leti, Pa jager gor sterli, Dol mertva leti.
Tak vzemte si prigliho, Kak ta smert včini, 15 Ja ona pride tiho, Cloveka vmori.
Tak ravno se zgodi Mladoj di kliČi, Toj Visenjakovici 20 Mladoj Ajnčiki.
Ćelo zdrava no vesela Je v četertek bila, Nedelo slovo vzela, Mater zapistila.
25 Gnes ravno je preteklo Edenajset tjcdnov, Ki se je k njoj reklo: Zdaj hodi z meno!
Ona resen bla mlada: 30 Stara sedenajst let No devetega mesca Zapistila je svet.
Ta mati se žalost ijo Za dete svojo, 35 Pa deno zlo jelijo, Da bi v nebesah bio.
Na polenskem brtitifi Pokopana je, Tam more počivati 40 Do sodnjega dne.
Zdaj pa prosmo Boga vsi,
Da njoj gnado da,
V nebesah častiti
No gledat Boga. Amen.
Mlada deklica umre.
(Iz Št. Jurija
Pretekla je zadnja viira, Da bon divojka vandrat mogla: Sen mlada s tega sveta Mogla it na račun pred Boga.
5 Zapistit morem mater, očo, Brata, sestro, vso rodvino. Na pot si vzemen sobo O Jezusa no Mario.
Pred Boga sem mlada pozvana 10 Z mojga najlepšega stana: Zdaj bom mlada ležala No v toj zemli perhnela.
Da bla bi duže živela, Več bla Bogi pregrešila, 15 Žmeče bla račun dala No svojo dušo zgibila.
Da pa večni Bog miiostivni, Kir naprej vse vej no vidi,
ob Ščavnici.)
Da mi je smert v mladosti, 20 Da leži pridem k Bogi.
Bote da od mene hvaleni, Keri ste m« sprevodili, Mertvo telo nosili, Za mojo dušo prosili.
25 Poslušajte, moŽje, pajbiči, Tuđi žene no dikliči: O moj Jezus raspeti, Zdaj morem slovo vzeti!
Moj dragi oča, mati mila, 30 Zbogom ostanta doma vidva! Zdaj bom od vas vandrala, Ta v to večnost rajžala.
Bog van daj dobro na sveti, Kerim je duže živeti, 35 Daj van Bog srečo meti, Nebeski raj zadobiti. Amen.
Mlada žena umre. k.
Zapusti vse, kar grčšno je, Oj smert vže tebi proti gr$. Idi na britof gledati,
(Iz Frama.)
Kaj tam mertvih ljudi je: 5 Kaj tam mertvih ljudi je, Ktere oj smert vmori la je.
i. Neznanega zapisovavca. •— Iz stare zbirke slov štei\ 16, ZačeUk (prvih 5 verzov) tiahajaš tuđi v » Ostankih cerkv. pesmaric iz Slov. goric* VI L 4 (s tem neha ta rokopis) in to s tema razlikama : 4] Na račun mogla it pred Boga — 5 moren.
k. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. II 77.
III. — V. Pesmi ob smrtnice. C. Dodatek A. l s m, n.
639
Če pa mi ne hoćete verjeti, Van čem kaj ve.č povčdati Od ene Žene: v mladosti 10 Mogla je svčta rajžati, Zapustila -je tovaršiča No svojih troje malih otrok.
Edno še ie lčto staro je, Za mater milo joče s$, 15 Ino kliče na ves glas: »Mati, pojte domu nazaj l«
Mati, počivlje, terdno spi, Od žalosti odgovori:
»»Marija, mati vse milosti, 2oTroštej zdaj moje otroke ti! SreČno ostani, moj tovarŠ, Otroci moji no Žlahta vsi! Daj nam Bog z nebes pomoč Meni pak v grobu lehko noč!««
Neža, Neža, Nežika, Kaj si storila krivega! Zdaj si tak mlada dol vmrla, Zapustila si ves zvolen svet,
5 No svojga mlađega moža, Dvoje majhnih otrok. Jedno Še leto staro ni, Drugo še v z^'belki kriči:
Mlada žena umre.
/.
(Iz Ribnice na Pohorju.)
»Oj mati, mati, kje ste vi, 10 Da vas tak dolgo nazaj kar ni!« Oj mati ja nikol ne spi, Ona le v crni zemlji gnij.
Angelci lepo poj ej o, To du5o v nebo nesejo, 15 Gor v nebo, v nebo, v sveti raj, Matere ne bo več nazaj!
Za umrlim ni predolgo žalovati.
pi.
(Od Cerovca.)
Kaj si misliš, grešen človek, Kaj se ne prebudiš? Kaj si dušo ti tak dćgo
V žalosti deržiš?
5 Ja sem vidiđ. rože cvesti
V svojoj večnosti;
Veter priđe, zna je stepsti, Vse polamati.
Tak je ravno zdaj ta človek, 10 Ki preminfi je,
JoŽef Cvetko ki se zove Z verha Cimona.
Toto mešo so platili Mati jegova, 15 Ki ga nemrejo pozabit 'Z serdca svojega.
Nič ne bote vi žalostni, On se veseli
Gor v nebesih, v svetlem raji 20 Tam per Jezoši !
Težak je bil, vendar je Bog zanj znal.
n.
(Štajerska.)
Oglejte se na totega To vidite zdaj mertvega,
Človeka gnes težačkega, Od ludi zapuščenega.
.^^^^ — .11 III — » . ■ ■ i— ^— — ^^^— ^^^^^— ^^^^— I ■■■ ■ ■—.■■-- M 1^— — I I ■ — ■ ■■■MM ■ ■■ - -»- — — ^^— — .^1 ». i. — — ,^
1. Zapisa/ Lavoslav Čuik. — Iz njegove zbirke II. št. 5.
m. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. n. 26$; v v. 2. je pozneje prebudiš popravljeno v zbudiŠ. Drugi zapis v VO. XIX. 0. 267 se loči v tem: 3, 4] Kaj ti tak svojo vbogo dušo * Tak dolgo žalostiš — 5 vid6 — 6 več- nosti (to je v večnih f= krepkih letih)] mladosti — 10 premin6 — 12 Timona. Prepis v VO. Vili. 4 se loči od tega zadnjega v tem: 2 prebidiŠ — 3 Kaj ti] Kaj tak — 3 bogo — 4 dugo — 9 ti — 11] Ki se zove Jožef Cvetko — i4 nje- gova — 15 srca.
n. Neznane ga zapisovavca. — Iz »Ostankov cerkv. pesmaric iz Slov. goric* VII 3. pesem. Ista »sloba« je prepisana tuđi kot 17. v stari zbirki slo7' s temi razlikami: 4 zapušenega — 8 živea — 10, 1 1] Od nje no od vseh slovo vzea, * Zdaj je ti svet on zapistia — 20 Ino] Vseli — 21 sveti] verni.
640
III. — V. Pcsmi obsmrtnice. C. Dodatek A. o.
5 Njegov stanec al hižica Je ne bla lastna njegova: V Soviaki je on prebiva, Deno je Bog za njega zna.
Tam je svojo ženko živeja, io Od sosidov je slovo vzea, Od sosidov je slovo vzea, Ino se je v to večnost skria.
Težački groš bla njegova Ta plača dneva celega. 15 S težačkim grošom je živea No žmetno svojo deco redja.
Vročini z delom se potia, S to merzlo vodico hladia,
Vse to je on za liibo raea 20 Ino lepo Boga častia.
O sveti delavec zvoleni V Jezusoven vinogradi, Si svojo delo dokonča, Zdaj boš nebeski Ion prijea.
25 O grešniki no grešnice, Račun tuđi gnes delete: NaŠo živlenje konci gre, Račun veČni Bog meti če.
Bodmo tuđi vsi delavci 30 Bogi oči nebeškemi, Da mo enkrat zadobili Svoj Ion v nebeškem kralestvi !
Novinec umre. o.
(Štajerska.)
Fantje vrbanski na vojsko so šli, Lepo od doma slovo so vzeli,
Srce je žalostno,
Milo zdihujejo, 5 Vsaki od daleč nazaj še gledi :
»Oj preljubljeni rojstni moj dom, Al' Še te vendaf videl kdaj bom?c Drugi so zdravi vsi, Eden pa v grabi spi, 10 Ki se mu Martin Lenart veli.
StarŠi od doma sprevodli ga so, Navik naredli so mu lepo: »Piši nam rad domo, Kak ti kaj tam bo Šio, 15 Moli in delaj vselej lepo!«
Priđe oktober dvajsti no tri, Njemu že sveca v špitali gori :
Znanci poslali so
Pismice žalostno: 20 »Oče in mati, vaš sin ne živi!«
On tam zd.huje in milo gledi, Od kod bi oče al' mati že Šli: »Kje pa ste sestre tri, Zakaj pa pozable ste, 25 Kaj smo doma si tak dobri bili ?«
On se ne včaka nikoga ta, Antoni Krajnci še roko poda: Svečico žegnano Prime v desno roko, 30 Grivingo mol i ta tiho oba.
V grob ga vojaki zanesli so, Sprevod naredli so mu lepo: StarŠi tud' prišli so, Vse zamudili so, 35 Zemlja pokrila je mrtvo telo.
StarŠi klečijo, vsak na svoj kraj, Milo zdihujejo, jočejo zdaj : »Oj preljubljeni sin, Zglasi se z globočin, 40 Al pa še vendar nam roko podaj !«
o. Zapisa l Rasto Fašalek. — Iz njegove zbirke št 7. Zapis v zbirki Joz. Klemenčiča št. 63. se loči v tem: 1 Fanti vrbajnski — 2 Lepof Vendar — 3 je] b'lo — 4 zdih.] si pojejo — 6] Srečno preljubi vendar moj dom — 7] E Še te videl jaz več kda bom? — 11 — 12] Enanodvajset let bija je star, * Priden, da malo mu hi je par, * Starši ga prav lepo izprevodili so * Zna bi ti ne vidimo več se nikdar! * Sestre tri dajejo jemu roko: * Bratec lubleni, Bog bo s tabo
— 15 delaj v.] bogaj vselaj — 17] N. v Špitali sveca g. — 19 Žalostno pismico
— 20 no — 21 no — 22 al'] no — 23 Kje pa] Ge ste — 24 Z.] Zakaj pa
— 25] Kak smo si d. dobri bili — 27 Še roko] roko — 29 Preme — 31] Na pokop soldaki nesli ga so — 32 naredli] napravli — 33 pridejo — 34 Vse Že]
— 35 P- J e ] pokriva — 36, 37] Oče in mati jočeta zdaj * Ino klečita vsak na svoj kraj — 38 prelubleni — 40 Ali pa nama r. p. Za v, 40 priđe zadnja strofa: Mater najbolje srce boli, * Joče na grobi in omedli : * Oj detece ljubi eno * Kam si se skrilo zdaj? i/d. — 41 zastujn — 42 n v. v.] nikdar vidil — 43 zdaj vsi] pa vi — 44 bo] gre — 45] Truplo bo najšlo zdaj svoj dom. Na koncu prihaja še /a strofa: On še pred smrtjo to naroči, * Da bi mu le odpustili vsi: * »Srečno oče in mati, * In sestrice tri, * Srečno vi tuđi Urbajnčani vsi.«
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. p, g.
641
»»Starši ljubljeni, vse je zastonj, Tu kaj vas nikol več videl ne bom :
Mol'te zdaj vsi za me,
Duši naj dobro bo, 45 Telo bo melo tukaj svoj dom!««
Mati na grobi ta m kaj kleči, Moli, zdihuje ino medli:
»Dejte ljubljeno ti,
Kaman se skrilo si. 50 Naj ti nebeska luč tamkaj gori!«
Srečnega smrt.
O britka smert nesmilena. Kaj sem ti včina krivoga? Zakaj ti mene zdaj moriš, Mojo živlenje pokosiš?
5 Meni je vse po sreči šio, Ima sem vse fele blago, Otroci so me bogali, Meni poštenje skazali.
A
(Štajerska.)
Jaz sem se včaka starosti, Moga sem vas zapistiti, Skerba sem za vas noč' no den, 20 Prite zdaj meni na pomoč.
Na sveti vi tak živite, Da se nigdar ne svadite. Na vašo ž'ahto no na me, Prosim vas, ne pozabite.
Al vse zabstonj, nači ne de, 10 Moga bom vzeti le slovo No vandrati na oni svet, 21a mene je k tem mertvin glet.
Zbogom zdaj bote, vi moji Dragi lubleni otroci, 15 Srečno zdaj vi ostanite, Mene veČ vidli ne bote.
25 Zbogom tlidi ostanite, Sosidje no pri a tari, Perle se ne mo vidili Kak v Jožefovoj dolini.
O draga moja tovaršica, 30 Zdaj sem ti svet preživa jaz, To moja zadnja prošnja je, Prosi mi za zveličanje!
Nagla smrt. A.
(I* Št.
britka smert nesmilena, Kaj sem ti včina krivega, Zakaj ti mene zdaj vmoriš, Mojo živlenje pokosiš!
5 Nć bila moja maj ni ga, Da boš prišla tak z naglega, Al deno si me vmorila, Mojo živlenje skončala.
Jaz sem žela dugo živet 10 No vživati posvetni med: O vse je prejšlo od mene, Več neman veselega dne.
Vse, kaj na svetu veseli, Smo mi ti mertvi zgubili. I5 0dprla se je britka noč, Ta smert nam vzela je vso
O ti prebritko veselje, Leto premislite ludje,
Jurija ob Ščavnici.)
Kak to posvetno veselje 20 V kratkem v žalost oberne se.
Glejte, mladi otročiči, Kak nas grizejo Červiči, Meso so že pocćrali No kosti vse sprevertali.
25 Z jočom se ti Čiovek rodi, Na sveti malo veseli. Pa drugoč z jočom se poda No v žalosti s tega sveta.
Tu na tem sveti stalnega 3oNega veselja našega,
Le skerbmo se za to večno Veselje no sveto nebo.
moč.
Dosti ludi v zemli leži, Hto ve, kak se kermo godi, 35 Ali dobro ali htijdo,
Ne vemo, sam Bog zna za to.
p. Neznanega zapisovavca. — Iz *Ostankov cerkv. pesmaric iz Slov. goric« II. št. 10. Drugi prepis v *0$tankih+ VIII. »5. pesem po Mertvem* se loči v tem: 2 sem ti] sem — 8 počtenje — 12 meno — 17 Ja sem — 24 po- zabiti — 28 Južefovoj — 29 tiivaršica.
q. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov št. 12.
41
642
III.— V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. r, s.
Pravični majo veselje, Grešniki žalost, jokanje: Tak se bo pravica božja 40 Enkrat nat nami sptinila.
Bog nam daj priti v sveti raj, Gde mo vsega hujdega fraj, Častili, hvalili Boga, Se veselili vekoma. Amen!
Nagla smrt. B.
r.
(Iz Št. Ruperta v Slov. gor.)
O grozna smert nesmilena, Zakaj si mene vmorila, Da ne sem bia pripravleni, Sakramenti oskerbleni.
5 To ne bla moja mainiga, Ki bla prišla tak z naglega, Prez mešnika me vmorila,
V to dugo večnost poslala.
V kelko noči s e m bidia,
10 Za to posvetno veČ skerbea, Pa kaj hasni, v enoj noči Smert mi je vzela vse reci!
O moj Človek nespametni, Ker se trudiš no mojaš ti 15 Za reč no posvetno blago, Na stran pustiš bogo dušo!
Gnes ali jutro priđe smert, Blago ti vzeme, ti boš stert: Ne boš se moga genoti, 20 Če glih si b >gat na sveti.
Britka smert vzeme vse riči, Glih tak po dnevi, kak v noči, ZapuŠen more rajžati, Ves svet nemre pomagati.
25 Zapstoin je vsa posvetna reč, Nemre ti nič pomagat več. Či bode duša zgiiblena, Vse bo zgiibleno vekoma.
Poglejte mene mertvega 30 No od vseh zapiišenega : Mertev vučim vas brumnosti, Pot k enoj srečnoj večnost i.
Dokič cajt je, živte bnimno, Zapuste vso dianje grešno, 35 Ne vete viire neti dne, Da Bog živlenje odvzeme.
Jaz sem misla duže živet, Pa vse zapstoin, sem moga mret. Tak ravno se enkrat van zgodi, 40 Gda se troštali nete vi.
Hiža moja bo grob temni, Postela pa lučke kosti: Toga sem včaka na sveti, Tak si pripraviš, človek ti!
45 Resen ta smert vse pomori, Vse more sperhneti v zemli. Bog daj, da dušam Špiža bo To presveto rešno telo!
Jezus skoz tvojo milost daj 50 Vsem vernim dušam sveti raj ! Amen.
Mladenič umrje. s.
(Iz Št. Ruperta v Slov. gor.)
Meni trepeče vsaki las, Te gda si na smert zmislim jas, Kajti po smerti pridemo Pred Jezusa oštro sodbo.
5 Tista sodba tak oštra je Za terdokorne grešnike: Misli, besede, djanje vso, Vse bo čista zarajtano.
r. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov Št. 10.
s. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov št. o.
Opomnja. Slove se pojo ne samo za mrtvimi; tuđi kadar se bere masa za še živeče, žlasti na tuf em oivajoče osebe, se prigodi večkrat, da zapoje cerkvenik pesem, ki se nanaša na to. Za primer takega spomina živih oseb podajem to-le iz VO. XIX. r. 286 vzelo »slovo*, ki jo je zapisa/ St. Vraz:
(Od Cerovca.)
Poslušajte da, vsi kristjani, 5 Kelko pa je takšnih ljudi,
Posebno pa mladeniči, Ki po sveti vandrajo,
Keri srečni tu med nami Največ pa je takšnih pajbov,
Znate tu prebivati. Ki po sveti morejo.
III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek B.
643
Še kome štirnodvajsti viir 10 To ncč je minolo nicor, Ki se je poda k večnosti En mladenec v toj mladosti.
Zdaj je zapiista toti svet, Svoj mladi stan no moga mret, 15 Odvandra je na ovi svet,
Za njim mamo k tem mertvim zlćt.
On reče: »Svćt zapelani, Nečem tebi veČ služiti, Je bolši mret i kak živet, 20 Zdaj če od sveta slovo vzet.
Srečno zdaj vi ostanite, Oča, mati, brati, sestre, Sovražniki, priateli, Zdaj se nemo veČ vidili!«
25 O mladenci, veseli ste, Dikliči, zdaj popevate,
Pa lehko vašoj mladosti Vas Bog pozove k večnosti.
Ci mate zdravje, veselje, 30 Na duše ne pozabite,
Da vas smert v grehi ne najde, Ne vmori brez božje gnade.
Zato se greha varte vsi, Največ pa te nečistosti, 35 Da bote čisti v tem serci Sveta šli k vašem Jezusi.
Zdaj še smo zdravi, veseli, Bog zna, al mo se včakali Še živi dne juterŠnjega, 40 To nemamo nič gvišnega.
Tak bodmo vsel pripravleni
K smerti, da nemo zgiibleni,
Te mo srečni na vekomaj,
Bog nam daj pri ti v sveti raj ! Amen.
-*€>«-
Dodatel«: B.
Mimo zgoraj objavljenih in navedenih pesmi po je slovenski narod smrtnih prigodkih in spominih še dolgo vrsto drugih pesmi, katere se mi pak ne zde narodne; mnoge so prevzcte naravnost iz cerkvenih pcsmaric. Da jih preisko- vai'cem in zapisovavcem oznamenim kot take, hoČem navesti v nasiopncm njih začetne verze, pri slovesih pa tuđi povedati, komu v spomin so ziožena, ako se to da iz njih posneti.
1. Ah dragi farmani no vsi ti drugi, * Čem vas pozdraviti, pa motim se.
2. Blagor mrtvim, kteri spijo . , . (Ahacelj 53).
3. Brid ka žalost je zadela * Ene starše tote dni ... (4 hčere Rebemikove um.).
4. Bridkost, težave, žalost, veselje, * Eno za drugim prerado sledi (Martin Hole um.).
5. Ćlovek, kir tukaj na sveti živiš, * Kir veŠ, da ene ure zagvišan nis', * Pokaj
imaš take želje * Uživat posvetno veselje? . . .
6. Človek. ki živiš na sveti, * Kakor da b' ne imel umreti. * Poglej, kako je
tvoje življenje . . . (pr. Redeskini pes. 57).
7. ČloveŠko življenje hitrejši leti (mal cajta trpi, kak naglo beži, se vse spre-
meni): * Gre duša s telesa, * Gre tje pred nebesa . . .
8. Človik na totem sveti, * Kak lilja je na polji (student Ant. RoŠkar vtone).
9. Čujte sestre, čujte brati * Poslušajte prav zvesto, * Kako jemlje . . .
10. Dnes teden je veselo bio * V cirkvi med nami, * Dnes že mrtva tu leži . . .
Včera se je meni toža 10 En mož s fare boifenske, Kaj v pondelek je odrajža Pajb z sosecke visečke.
Pred pred rajžo si je zvolid Tam per fari andraškoj, 15 Da bi stric meso platili, Kaj b se zanjga služila.
Jakob MurŠec so se zvali, Kaj so meso brati dali, Kaj so meŠni k Sicekerni (?) 20 Meso zanjga služili.
Šumen Kranjc je jemi cona: Ša je v mesto marpružko,
Tam so njemi konja dali, Ša je ž njim na Tirolsko.
25 Tam trobenta glasno reče, Je sezava boben ta\ Tam kervava povodenj teče Zamed celega sveta.
Oj ti preljubi sveti Andraš, 30 Bodi jegov zvesti pajdaš, Bodi jegov zvesti pajdaš, Kaj še priđe zdrav nazaj!
Oj ti smileni moj Jezoš, Bodi jemi sploh na strani, 35 Vari jemi dušo, telo, Kaj še priđe v svetli raj!
644 III.— -V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatck B.
ii. Dnes vas nemrem veseliti * Čo je glih veseli dan ... (Nano Murkovo rdnesla povodenj).
12. Dnevi življenja * Hitro kak tenja . . . (Jožef Čeh umorjen).
13. Dosti rožic v zemlji raste, * Vsaka 'ma dru£ačen cvet . . . (Vine. Majcen umrje).
14. Duša, ti si srečna * Tebe caka krona večna, * Če si jo boš zaslužila . . .
(Redeskini, 62. pes. I. tal).
15. En fantič je skoraj v dvajsetem let . . . (Ponesrečen lovec).
16. Enga gospoda smo mi imeli, * Pa sami ne vemo, kam so Šli . . . (Tom.
Urank v A pačah na KcroŠkem umrje).
17. Fanti, dekleta, poslušajte me, ♦ Kaj za eno pesem vam hočem zapet . . .
(Žandarja na dopustu ubije tekmec).
18. Gda se pri enoj cerkvi, * Mertvemi viin zvoni, * Te, človik, dol poklekni . . .
19. Grenka snr.rt, no kaj storiš, * Mlado dekle mi vmoriš, * Staro je bio 16 let.
20. GreŠnik jaz žalujem, * Ker se smerti bojim, * V svojem srcu premišljujem . .
(Prepir med bolnikom in smrtjo).
21. Grob, o grob, ti kraj premili (zlcžil A. Praprotnik, Pesmi 111.).
22. Hočem vam na znanje dati * Od tega mesta Katare . . . (vojak Simonič umrje). Ja, čvovk pa res ni trdnej-B * Koker je kapla na vcjt, gl. St. 6.
23. Jaz prav nemilo se glasim, * Ja, solza me poliva . . . (Janez Puh umrje). Jez vbogi bolnik cagujem, * Ker se smerti zlo bojim, gl. St. 20.
24. Kadar k nam priđe ta ljuba pomlad, * Začele dekleta bodo rožice sjat . . .
(Lenčika Drevčeva umrje).
25. Kaj je človek na tem sveti, * Druga nič kak prah, pepel . . (Fr. Muršec z
Drbetinskega vrha umrje).
26. Kaj nam je danes storit, ♦ Za rajno Uršo zdaj molit, * Če ona kej martre terpi.
27. Kaj se godi po svetu, * Je žalostno za nas, * Kdaj kteri mora mreti . . .
(Matjaž Korošovič iz Oseka umri v Bosni).
28. Kaj se mi je prigodilo, * Da za hmreti mi je bilo, * Pred ostrega sodnika stat. Kaj se ti človek nar svet veseliš, * Ker le eno uro tukaj živiš, gl. St. 5.
Kaj se s tem svetom preveč veseliš, * Ker le eno uro tukaj živiš, gl. št. 5.
29. Kaj se van je le zgodilo, * Da ste dans tak žalostni . . . (Janez Munda umrje).
30. Kak si Čem peti, * Ki čim glas vzeti * Vidim vas jaz * Kak ste pobiti . . .
31. Kakor rož'ca spomladanska * Malo cajta le trpi, * T'ko tud' člov'k na temu
svetu * Le en kratek čas živi,
32. Kam smo danes potovali, * Ljubi človek. zmisli zdaj . . .
33. Kdo bi moga preštimati * Ali hto moga zgriintati, * Kak je lubezen materna . . . Kdor ima lušte tega sveta, Ta se zagvišen enkrat kesa, gl. št. 5.
34. Kočičani bridko revšno, * Pomiajo še pogorevšno . . .
35. Ko spomladi vsa narava * Gible se in veseli . . .
36. Kristjani predragi, poslušajte radi, * Naj pesmica moja se vsem oglasi . . .
(Ana Mihalič umrje).
37. K srcu si vzemite, bratje, * Od te duše čuden glas, * Kako ona iz pekla
vpije . . .
38. Lepa si ksaverijanska fara, * Daleč si sloveča ti . . .
Le poslušajte kristjani * Iz vajngelma strašen glas, gl. št. 55.
39. Leta glas se skozi sliši, * O grešnik, spokori se (iz Dolinarja GP. 129).
40. Li spomni se, moj človik ti, * Da polek smerti bluzi si, * Ne za naše se
na tvojo moč . . .
41. Malo poglejmo po svetu živlenje . . . (Jožef Fras umrje).
42. Matjaž Žampa, kam potujeŠ, * Zakaj v noči od doma greš? . . .
43. Mene še zdai čakai, * Naj Še en čas Živim . . . (Prepir med bolnikom in
smrtjo).
44. Mila, mila lunica, * Kje je moja mamica? . . . (zložil J. Virk).
45. Milo polenski zvonovi * Zadnjo pesem pojejo . . . (Franc Zorko se ponesreČi).
46. Mi smo se dons zupet zbrali, * Sem na leta žegnan kraj . . .
47. Mladenč, se boš na pot podal, Koga si boš tovarša zbral?
(Ta začetek tuđi med napitnimi) . . Posvetni dobrovoljci, * Na vašo družbo
mi mrzi. Moj človek, ki tukej na svetu Živiš, gl. št. 5.
III. — V. Pe8mi obsmrtnice. C. Dodatek B. 645
48. Moritelca nesmilena, * Kaj si napravla nam ? * Filipička Se mlada vsa . . .
49. Moži, žene ve poštene, * Fanti, dekline preljublene, Zmislite si vi . . .
50. Naj se vse žalosti * Stari no mladi vsi, * Če prav premislimo . . . Na skrivna ura priđe, * Al' jutre ali dan's, prim. št. 92.
51. O človek lubleni, * Kak sploh si vesea, * Le k srči si vzemi . . . O človek, zakaj se ti tak veseliš, gl. Št. 5.
52. O Človek, živiš na sveti, * Ti deno veš, da moreŠ vmreti . . .
53. Od enega vrta čem zapet, * Zalostno je slišat, * Ki je pripravljen . . . Od vidovskih fantov vam hoČem zaptt, gl. št. 15.
54. Oh kako brez skrbi hodi * Človek svoj nevarai pot . . .
55. O premislimo, kristjani * Z evangelja strašni glas, * Kaj nam Jezus dnes
oznani . . .
56. Oj ti AnČka lobezniva, * 21a an cir si bla na svejt, * Grenka smrt . . .
57. O kolko tisoč ludi že * V večnost je odišlo . . .
O kristjani, poslušajte * Evangelja strašen glas, gl. Št. 55.
58. O kristjani preljubljeni, * Čujte moj nemili glas (Toni Klobasa oboli na poti,
se spove še slovenski in umrje) . . .
59. O kristjani, skupaj zbrani, * Kaj vam čem popevati . . . (Apolonija Jančič
umrje).
60. O moj Jezus preljubljeni, * Kak jaz čem pope vat«, V skujzah . . . (Polona
Olčka umrje).
61. O moj zapušen prijatel, * U večnost je zdaj naš brat . . .
62. O poslušajte eno grozovitno zgodbo * Od enega mlađega kramara. (Eva Ašen-
prenar umorjena).
63. O poslušajte krstjani, * Kaj se strašnega godi, * Da tri ženske v lepem stani *
Mogle 80 se vtopiti . . .
64. O preljubi moj kristjan, * Glej, kak bridko bode nan * Še živeti . . .
65. O prijati i lubeznivi, * Sliste mili glas, * Ker nam eno zgodbo pravi . . . (Jakob
ŠoŠtarič pade z drevesa).
66. O smrt, kako si ti grenka, * Kako strašan je prihod tvoj, * V tej bridkosti . . .
67. O ti nesreča prevelika * No resnica tak velka, * Da vsaki Človek mreti ma . . .
68. O ti živlenje mladosti, * IŠeš sladke radosti, * Znaš da posvetno veselje *
V kratkem v žalost obrne se . . .
69. Pesmico bi moral peti, * Pa mi srce krvavi . . . (Ana Žižek umrje).
70. Počivajte, učitelj mili, * V tihotnem grob) tu sladko . . .
71. Poglejmo v lepi vrtec razcvetleni, * Kolk lepih rožic v njem cveti . . .
72. Po nebu luna priveslala * S premilo čedo je zvezdic (zložil A. Praprotnik,
Pesmi 107).
73. Poslušaj roo dnes Jezusa, * Kak lepo slovo jemlje . . . (Janez Smodiš umrje).
74. Poslušaj, moj človek ti žalosten glas, * Kaj ti lehko trepeČe vsaki las . . .
(Gerčka Kocmotova z vutomarške vesi umrje; isto o Urši MuhiČki od Male Nedelje).
75. Poslušaj, o človek. * Žalosten spomin, * Gospod Pevit so umrli . . .
76. Poslušajte, kristjani, * Ko žalosten je glas, • Da Cvetko Marija . . .
77. Poslušajte, kristjani, * Vaš dele mili glas . . .
78. Poslušajte, mladenci vs ; , * Te žalostne pergodbe . . . (Nače BrŠnjakov z Rečice
umrje). Poslušajte, vi moji bratje, * Kaj jaz duša vam povem, gl. Št. 37.
79. Pozdravljeni, vi pošteni * Bote ljubi vsi kristjani . . . (Kovačeva Polona umorjena).
80. Prelep je vrt 'obarani * In z rožami razeveten . . . (Ter. Heric umrje).
81. Preljubi prijatli, kaj nam je začet, * Če vse to premislimo, kaj je po svet . . .
(3 Šunečki otroci umrjejo).
82. Premisli, človek, te slednje riči, * Kak dugo Bog tebe živeti pisti . . . (neka
Anca umrje).
83. Priden mož se gnes od nas pobira, * V četrtek večer ob 7 umira . . (FrančiŠek
Munda iz Rakovec umrje).
84. Pridni vrtnarji za rožee skrbijo, * Da ne pokonča jih zima al mraz . . . (Ana
Šamprli v Čagovi umrje).
85. Prišla je žalostna pošta * Iz mesta Rudolfovega . . . (Prost umri).
646 HI. — V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek B.
86. Prosim te, o človek mili, * Pusti enkrat ta svejt na stran . . .
87. Res me žalost gnes oblega, * Če na brutiv pogledim . . . (Liza Fras iz Bren-
gove umrje).
88. Rožice cvetje zgubijo, * Prišla je hladna jesen . . . (L. Miklič umrje).
89. Sem mela eno hčerko, * Je bila stara 18 let, * V kirfat se podala * Mariji
na goro . . .
90. Silno nas tota prigodba prestraši : * Janez pri Mundovih naglo je vmerl . . .
91. Sklentn ja čuvek' umretL, Ankat u večnast rajžatL . . .
92. Skrivna ura ima priti * Al jutre al nocoj, * Predomisl«, ubogo dete, *
Kam te ponesejo. Smrt ima priti * Jutre al' nocoj, gl. Št. 92.
93. Smrt, pojdi (hodi) preč, * Nazaj ne hodi več, * Za uh' te bom primazal . . .
(Prepir med bolnikom in smrtjo).
94. Smrt pravi: »Lepe rože mam, * Ne vem, kda bom hi trgat šla . . . (Marija
VrŠič umrje).
95. Smrt, smrt strašna, kaj si strila * Z rožcoj zaloj vender ti? . . .
96. Solnce se je že nagnilo * In hiti tam za goro, * Kakor da bi rečti htelo . . .
(oče DolenjŠek ustreli dvoje sinov).
97. Sred pohištva in planote * Tega mesta ljubljanskega . . .
98. Svetio sonce zatemni, * Zdaj na svet* već lušno ni, * V mojmu srcu . . .
99. Tam na vrtu, kjer smo zbrani, * Kjer naši rajni spavajo . . . (M. Žinko umrje). Ta smrt ima priti * Al jutre al' nocoj, gl. št. 92.
Ti človek, ki tukaj na sveti živiš, gl. Št. 5.
100. Ti človek premišljuješ, * Da b' dolgo živel, * Bog oče t' je zapovedal . . . Ti človek živiš na svetu, * Ko da bi pekla in vic ne bio, gl. Št. 5.
10 1. To človeško življenje * K tem rožcam prigliha se: * Kadar to solnce obsije, *
Te rožce razcvetejo se . . .
102. Ura bije, vahtar vpije: Poslušajte vsi ljudje . . . (zložil V. Stanič).
103. Veselje žalost nam greni, * Tak mlada Liza govori, * Zdravile nimajo moči . . .
104. Vsaka rožica povene, * Kda jo kosec pokosi, * Tak človeško je življenje . . .
(Roža Fras umrje).
105. Vsak oče je žalosten, če se zgodi, * Če svojga edinega sinka zgubi . . .
106. Vsel' tukaj ne more tak biti, * Ko človek na svetu živi (Zdaj dokler se mesec
mladi) ... (iz Ahaclja 61).
107. Zaj se vnovič že zgodila * Ena velka žalost je . . . (Mica Zemljič umrla). Zakaj se ti, človek na svet' veseliš, gl. Št. 5.
108. Zbudi, človek, srce svoje, * Poslušaj dons ta mili glas . . .
109. 'Z globočine se glasi, * Mili glas v nebo kriči . . .
1 10. Zvečer, kadar boš doli legel, * To te prosim, premišljuj, * Kako enkrat
umiral bodeš . . . ni. Žalostno se vidi meni, * Dnes popevati slovo . . . (Mar. in Jožefa Zorko umrjeta).
112. Že prišo je ti postni čas, * Poslušaj greŠnik toti glas . . .
113. Že spomlad na duri trka, * Že se podaljŠuje dan . . . (Jernej Ceklar umrje).
114. Živel sem dvajset let * Na totem revnem svet, * Zdaj pa jaz morem vmret *
In se med mertve štet . . .
115. Živiš, človek, na svetu, * Ko de b' pekla in ne bio . . . Živiš, človek na svetu * U veliki oferti . . . gl. Št. 115.