Slovenske basni in živalske pravljice/Smreka in lipa

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Slovenske basni in živalske pravljice/Lahkomiselno drevo Slovenske basni in živalske pravljice/Smreka in lipa
Alojzij Bolhar
Slovenske basni in živalske pravljice/ Hrast in želod
Skenira in pregleduje Uporabnik:Katarina Kavčič (pogovor).
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Smreka in lipa

Na jesen se je smreka posmehovala lipi, ki je izgubila liste in ostala gola. Lipa pa ji pravi: »Moji listi so Široki in veliki ter delajo poleti prijetno senco, kamor sede trudni potnik, da se ohladi in si odpočije. Zdaj pa je od dne do dne hladneje in potniku ni treba več iskati sence. Glej, listi bi mi bili zdaj nepotrebni, zato so od¬padli. Tvoji vedno zeleni listi pa Človeku ne koristijo ne pozimi ne poleti, ker so tako ozki, da ne delajo sence, v kateri bi se mogel odpočiti truden potnik.« Smreka je na to osramočena molčala.