Pojdi na vsebino

Slovenske basni in živalske pravljice/Gad in belouška

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Slovenske basni in živalske pravljice/Drava, Sava in Soča Slovenske basni in živalske pravljice/Gad in belouška
Alojzij Bolhar
Slovenske basni in živalske pravljice/Hrast in želod
Skenira in pregleduje Uporabnik:Katarina Kavčič (pogovor).
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Gad in belouška

Gad je bil žejen in je prišel k studencu pit, belouška pa mu je branila in mu vodo prepovedala. Dolgo sta se prepirala in besedovala, oba sta se razvnela in si čez tri dni napovedala boj. Ko so to zvedele žabe, ki so bile belouški gorke, so šle gada podpihovat in mu obljubile svojo pomoč. Tretji dan se pričneta gad in belouška hudo bojevati. Žabe priskačejo in po svoji navadi z regljanjem gadu pomagajo. Gad v boju zmaga in nato žabe ozmerja, češ da mu niso pomagale, kakor so mu bile obljubile. Žabe pa mu odgovore: »Saj smo ti pomagale: naša navada je namreč pomagati samo z glasom in ne drugače.« Kdor samo z glasom pomaga, malo pomore.