Slovenske basni in živalske pravljice/Gad in belouška
Videz
← Slovenske basni in živalske pravljice/Drava, Sava in Soča | Slovenske basni in živalske pravljice/Gad in belouška Alojzij Bolhar |
Slovenske basni in živalske pravljice/Hrast in želod → |
Skenira in pregleduje Uporabnik:Katarina Kavčič (pogovor).
|
Gad je bil žejen in je prišel k studencu pit, belouška pa mu je branila in mu vodo prepovedala. Dolgo sta se prepirala in besedovala, oba sta se razvnela in si čez tri dni napovedala boj. Ko so to zvedele žabe, ki so bile belouški gorke, so šle gada podpihovat in mu obljubile svojo pomoč. Tretji dan se pričneta gad in belouška hudo bojevati. Žabe priskačejo in po svoji navadi z regljanjem gadu pomagajo. Gad v boju zmaga in nato žabe ozmerja, češ da mu niso pomagale, kakor so mu bile obljubile. Žabe pa mu odgovore: »Saj smo ti pomagale: naša navada je namreč pomagati samo z glasom in ne drugače.« Kdor samo z glasom pomaga, malo pomore.