Slovenska sklenina, Miklavžu
| ← 16. 10. 2003 | Slovenska sklenina, Miklavžu Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Palačinka → |
| |||||||
Ko si bil mlad, se te nisem upal pogledati
v oči, da te ne bi ubil. Ljubil si se s
smrtjo. Lahko bi zdrsnil. Takrat sem
to vedel samo instinktivno, tega še
nisem izkusil. Izkusil sem pozno,
kake tri leta po tem, ko si izdal Luč
delfina. Samo enkrat, v eni sami
noči. Od takrat se ne bojim več za
tvoje življenje. Jure te ne more več
priklicati. Ti priklicuješ Jureta.
Utrjen si in varen in luciden in
genij. Hecno, odrešuješ tudi Slavoja,
ki ga Jani in Lacan vsake toliko časa
potrgata. Tebe ne more nihče potrgati.