Slovenska pesem (David Novak)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Za druga istoimenska dela glej Slovenska pesem.
Slovenska pesem
David Novak
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


<poem> Poslunte da esi prosim vas gospoda ka bom vam jas pravo od toga naroda, šteri v zimi v hiži pr peči se gloda, ar ga mras mentuje od vsakoga hoda.

V zimenskom vreimeni paver si zgučava, od svojih stariših on prpovidava, med gjestjami sidi ne boli ga glava, ino tak zdremlenjom on strake odava.

Tak pravi meo sam jas jedrnu mamicu, ali mrla mi je mam za njou Katicu, vzeo sam si strelicu žnjouv sam bujou fticu, mama so skuali prav dobru župicu.

Nejde on vorte mi več na njive s plugom, ka bi se obračao svojim friškim cugom, liki vleti goni eden pri ton drugom, ča, sarvaš, hajs redža, žule draple strugom.

Kae pa moj oča delau v Sent Gothardi, dare je meo pune fse fplundre tokvardi, nosou je okoulik tam otec na dardi, torok baše glavo novce v Šalavardi.

Te je dobro bilou na sveti živeti, mogou jete človik dosta penes meti, nei je meo nevouli ni vzimi ni vleti, v bibor, vbaršonski gvant mogou je odeti.

Meo je moj stari ded prav tučnog brava, tak je biu veliki, kako divgja krava, šest centov je vagao meo je gjetra zdrava, dosta bilou dobra, ali zima prava.

I zdaj tak delamo pri ogni sidimo, k fašanki spravlati tudi se hitimo, dosta gostuvanjao rediti vidimo, i tak celo zimo veselo držimo.