Slovenija, Slovenija, ti moja rana!
Videz
← Sonet (Lojze Grozde, 1) | Slovenija, Slovenija, ti moja rana! Lojze Grozde |
Pesem slovenske mladine → |
28. september 1941.
|
Tako mehko naročje je večera,
tako svetla je daljna luč neba.
Pomirjujoča misel na Boga
utrujenim ljudem oči zapira.
Nekje pod oknom čričkov spev zamira,
nekje za vrtom ptica frfota,
v skrivnostnem breznu mladega srca
razcvel se bolečin je cvet nemira.
Slovenija, Slovenija, ti moja rana!
Pozabljena, prezrta in izdana,
sovragu prepuščena brez moči!
Stegnile so krvave se roke,
da te oskrunijo, raztrgajo, zdrobe.
Miruj, srce, miruj – Bog še živi!