Pojdi na vsebino

Slovaki ali Slovenci na Ogerskim

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Slovaki ali Slovenci na Ogerskim
Luka Jeran
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 11 (14.3.1849)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Na gornjim Ogerskim je kakih 2.753,000 Slovencov, med kterimi je okoli 50,000 naših naj bližnjih bratov, drugi so si s Čehi bolj v rodu. Slovenci na Ogerskim so bili mende nekdaj naj pervi med Slovanskimi narodi, pa so tudi bili potlej naj pervi pod Madžarskimi stiskami v temoto pokopani. Ravno tisuč lét je, pravi „Cygodnik Cieszynski”, od kar so se Slovenje od ptujih preselovavnih in bojevavnih narodov osvobodili; pervi pa zmed Slovenov so bili Slovenci (Slovaki), ali kakor so se tadaj imenovali, Vélko - Moravanje, kér se je tudi Moravija k njim perštevala. Le-ti tedaj so sebe in druge Slovene osvobodili druzih neprijatelskih narodov. Slávin in môčin njih kralj je bil Svatopluk, kteri si je sprosil od gerškiga cesarja dva aposteljna keršanstva: Cirila in Metoda, ter sprejél keršansko véro, in jo razširjal med Slovéni. Ciril (Konštantin) je sv. pismo poslovénil za svoje ljudstva, in s tem se je pričelo, ali morebit bolj pràv reči: je novo življenje dobilo slovensko slovstvo. Práv katoljšk kristjan je bil Ciril. Vérin in zvést očetu vsiga keršanstva, kakor so še večidel Slovenci, je poslovenjeno sveto pismo rimskimu papežu Joanu VIII. dal presoditi in poterditi. Takó imenitno je bilo to délo, in takó zvestó dodelano, de je od svetiga očeta doseglo svitlo pohvalo („Leteras slovinicas jure laudamus”) in pri ti priložnosti je bil Metod postavljen za véliciga škofa na Panonskim in Maravskim. ‒ Slovenski kralj Svatopluk (Svatopolk) je imel v Nitri svoj sedež, in pod njegovo dobro vlado so bili tudi Čehi, Šlezanje, dél Poljskiga, Rusovskiga, in drugi kraji. Nemški kralj Arnulj je bil Svatopolkovo srečno vladanje skálil; in kér ni mogel Svatopolka v boji zmagati, je poklical Azijanskih Madžarjev znad černiga morja zoper njega. Madžarji, ljudstvo iz tatarskiga kolena ali stàbla, še vsi divji in grozoviti, prideró na Ogersko, razderó Svatoplukovo kraljestvo, zberó Ogre okoli sebe, in pahnejo národ Slovenski v sužnost (nievolnictvo). Od ondot izhaja, de je na Ogerskim Madžar gospodar ali plemenitnik (žlahtnik) bil, slovenski Ijud pa njegov podložnik, se je mogel pred njim v góre umakniti, in živí ondi v veliki stiski. Letašnje léto je tudi temu ljudstvu upanje zasijalo, de bi utegnilo z Madžari enake pravice v prihodnje vživati, ako čislana enakost, ravnost, ali kakor jo še kdo imenuje, ni prazna beseda.

Jeran.