Slika od Adrije

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Slika od Adrije
Igo Gruden
Izdano: Svoboda 1/1 (1919), 9–10
Viri: dLib 1
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Ribiči se vračajo v pristan,
ker se solnce je v zapad nagnilo;
nad gorami daljnimi ugaša dan,
in nebo se je pooblačilo.

Drobni čolni z vali se igrajo
in počasi vesla bijejo:
ribiči molčé domov veslajo,
težke misli iz oči jim sijejo.

V duhu vidijo domá otroke
lačne vse, napol prezeble:
kriki njih so — kakor blazne roke —
jim srcé in dušo vso razgreble.

»Kruha, kruha, oče!« so kričali,
ko zarana so odšli na morje,
v srajčkah bosi so pred hišo stali,
jokali in grizli trde skorje.

Žena sključena na pragu, gluha
za ves krik, izgubljenih oči
venomer mrmrala: — kruha, kruha ... —
stara od bolesti in skrbi.

Črna groza je na srca legla
kakor ptiča zlomljena perot:
kdaj nas tvoja milost bo dosegla,
ki za nas si križan bil, Gospod? —

Ribiči molčé v pristan veslajo,
težke misli iz oči jim sijejo;
drobni čolni z vali se igrajo
in počasi vesla bijejo.