Slika od Adrije

Slika od Adrije Igo Gruden

Izdano:	Svoboda 1/1 (1919), 9–10
Viri:	dLib 1
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ribiči se vračajo v pristan,
ker se solnce je v zapad nagnilo;
nad gorami daljnimi ugaša dan,
in nebo se je pooblačilo.

Drobni čolni z vali se igrajo
in počasi vesla bijejo:
ribiči molčé domov veslajo,
težke misli iz oči jim sijejo.

V duhu vidijo domá otroke
lačne vse, napol prezeble:
kriki njih so — kakor blazne roke —
jim srcé in dušo vso razgreble.

»Kruha, kruha, oče!« so kričali,
ko zarana so odšli na morje,
v srajčkah bosi so pred hišo stali,
jokali in grizli trde skorje.

Žena sključena na pragu, gluha
za ves krik, izgubljenih oči
venomer mrmrala: — kruha, kruha ... —
stara od bolesti in skrbi.

Črna groza je na srca legla
kakor ptiča zlomljena perot:
kdaj nas tvoja milost bo dosegla,
ki za nas si križan bil, Gospod? —

Ribiči molčé v pristan veslajo,
težke misli iz oči jim sijejo;
drobni čolni z vali se igrajo
in počasi vesla bijejo.