Slavnostne pesmi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Slavnostne pesmi
Simon Gregorčič
Izdano: Soča, 20. 7. 1883, letnik 13, številka 29
Viri: dLib [[1]]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Slavnostne pesmi ob prihodu cesarja Franca Jožefa I. na Kranjsko.

I.[uredi]

Zapustil zlati si prestol
In svetlo stolno mesto,
Na Savski svet si stopil dol
Med ljudstvo svoje zvesto.
Pozdravljen sredi naših trat,
Oj svetli car, oj mili car,
Pozdravljen nam stotisočkrat
Naš oče in vladar!
Pozdravlja stari Te Triglav,
Pozdravlja bistra Sava;
On ded pravičen, čvrst in zdrav,
In ona živa, zdrava.
Pozdravlja Te, proslavlja Te
Triglava siva glava,
In hči mu, bistra Sava.
Pozdravljen sredi naših trat,
Pozdravljen car stotisočkrat.
Ta krasni svet, ta vrli rod
Pač zlate vreden je osode,
Od Tebe, carski naš gospod.
Naš rod naj zlate dni dobode!
Zaupno kot na dede ded,
Na Te mi vpiramo pogled,
Osreči, mili car, osreči,
Naš narod Te srčno ljubeči.
Da srečen rod naš in naš svet
Slavil Te bo še poznih let.
A mi Ti zdaj prisegamo,
Da za Te radi tvegamo
Blago in kri.
Če vstane kje vihar Srdit,
Le naj hrumi, le naj besni,
Rešilen meč, branilen ščit
Ti bomo mi.
Srčno mi planemo na boj
In zmanemo sovražni roj
Pojoč sred bojnega viharja:
Bog živi dom, Bog živi carja!


II.[uredi]

Privreli, oj bratje, ste semkaj vesélo,
Da skupno preredek praznujemo gód,
Ko nas obiskuje in našo deželo
Dobrótni naš oče, cesarski gospod.
Prišli ste se klanjat cesarju očetu,
Ki blag je gospôdi, a boljši še kmetu!


Vladarjev je mnogo na zemlji prostráni,
Od našega vender milejšega ni,
In Njemu vsi národi zvesto so udani,
A vender od nas mu zvestejšega ni!
Godújmo tedaj o Njegovem prihodi,
Ki srčno nas ljubi, očetovsko vodi!


A kakor smo danes v veselji jedini,
Jedini bodimo povsod in vsegdàr,
Jedini in složni v korist domovini,
Jedini za sleherno vzvišeno stvar!
Ta misel na veke nas mora voditi,
In s tem mi pozdravljeni, gostje častiti!


III.[uredi]

Očetov carskih slavni sine,
Dedič njih kron in njih vrlín,
Oj càr države neizmérne,
Vladár mogočnih Ti dežéi,
Vodnik neštétih Ti krdél,
Vladár in oče Kranje vérne,
Pozdravljen bodi nam gorkó,
Pozdravljen bodi tu srčnó,
Ponosna in junaška Kranja,
Z ljubečim srcem se Ti klanja! —
Država Tvoja je prostrana,
A večje Tvoje je srcé;
Za ljudstva vsa, ki v skerb Ti dana,
Občutke v njem gojiš gorké,
Kot oče vladaš nad rodóvi,
A ti so zvesti Ti sinóvi!
Sinóve té kot ravnopravne
In polnoletne si prozvál,
Pravice vstavne in naravne
In národne si jim podál.
Nam tudi zlati zor vstajenja
Pod žezlom Tvojim sinil je,
In žar veselega življenja
Slovenski svet prošinil je!
Kakó bi pač naš rod vesél
Očeta — Tebe ne vsprijél?
Navdušeno Te v svoji sredi,
Oj mili car, pozdravljamo,
Ognjeno v materni besedi
Srcá Ti čute javljamo:
Bog živi, carski Te gospód,
Na vék carúj Tvoj slavni ròd!