Slatine ali rimske toplice v Gleihenbergu na Štajarskim

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Slátine ali rimske toplice v Gleihenbergu na Štajarskim
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 3, št. 31 (30.7.1845)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Čast, komur čast gré.

Naše Novice so nam že marsikaj veseliga in dobriga povedale; spodobi se tedaj, de se tudi slava Gleihenberžkih toplic med Slovenci razglasí. Tam v nar lepši dolini med Marburgam in Gradcam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi tertami snidejo, kjer levo oko štajarske, krajnske in koroške planine zagléda, desno pa se v Vogerske ravnine zgubí, izvirajo trije studenci, kjer so že Rimljani 200 let po Kristusu svoje zdravje in veselje iskali, in kamor zdaj, kakor na kisle vode per Rogatcu (Rohitsch), od bližnih in daljnih krajev veliko ljudi perhruje, bolnih in zdravih. Vsak tù slátine veselo vživa, in ako ga poletna vročina slabí, ga kopva in bukovi hlad krepča. ‒ Kar je Rimljanam dopadlo, tudi nam ni odpadlo!

Že skoraj pozabljen je bil kraj, močirn in neobhodljiv; le bolni ubogi bližne soseske so vedili za-nj. Gosp. Dr. Verle iz Gradca so spoznali studencovo moč, in naš mili, za vse koristne naprave vneti deželni poglavar, od vsih visoko častiti knez Matija Konštantin od Wikenburg so na spoznanje gospoda dohtarja lepi kraj ogledali in izrekli veliko pomenljivo besedo: „Tù naj zopet najde bolni svoje zdravje, in tudi veselje zdravih naj ga oživlja; meni in mojim pa naj bo kraj počitka."

Komej je 10 let pretêklo in že je po skerbi milostljiviga Gospoda in z pomočjo drugih ljudoljubov 15 lepih hiš postavljenih, v kterih po leti navadno okoli 200 gostov prebiva; tudi bolehnišnica (špital) za 24 ubogih je bila sozidana, ktero sestre iz reda miloserčnosti (Barmherzige Schwestern) oskerbljujejo.

Toplice so takó napravljene, de se lahko tòple ali hladne naredíjo iz ene vrelčine. Kér pa za toliko ljudí iz eniga vrelca zadosti vode ni moglo privírati, so pretêklo zimo drugi vrelec odperli, in per ti priložnosti na stari rimski vodnjak zadéli, v kterim so okoli 60 dnarov rimskih cesarjev od 14. do 284. leta po Kristusu, in 12 še dobro ohranjenih lešnikov našli. Obedvoje je bilo ajdovska daritev iz tega namena, de bi jim boginja rek in studencov mila in dobrotna ostala. Lešniki, kakor nam Plini, stár latinski pisar, pové, pa tudi poménijo zdravilno moč tih vrelcov, zakaj oni debelíjo človeka; pečêni zdravijo nahod in kašelj; zdrobljeni ali zmleti z sterdjo zmešani odganjajo naduho, in to je, v čem ti trije vrelci po večim pomagajo.

Pervi vrelec, Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji moč od kisle vode per Rogatcu; ozdravlja bolezni na drobu, kakor čevje bezgavke (Gekrösdrüsen-Verhärtungen), zažlezenje (Verschleimung), oslabljen želodec, kervavice (Goldader oder Hämorrhoiden) i. t. d.

Drugi, Konštantinov po deželnimu poglavarju imenovan, ima moč Selterske vode (Selterwasser); zdravi posebno bolezni na persih, kašelj, pivko, naduho, brahorje, želve (Skrofeln) začeto plučno jetiko i. t. d.

Tretji vrelec, imenovan Klavznerjova jeklenšica (Klausner-Stahlwasser), ktera se v celi Evropi samo tù najde; zdravi bledíco, tudi drugač oslabljene ljudi obojniga spôla.1

Zraven teh treh zdravilnih vrelcov se še četerta zdravilna moč tukaj najde. Visokočastljivi vstanovnik teh toplic, knez Wikenburg, so namreč velik in lični hlev ‒ Švajcarija imenovan ‒ dali zidati, v kterim več krav redijo, de se bolni lehko sírotnic (Molken) k svojimu zdravju poslužijo; krog in krog hleva so pa stanice za bolne goste takó napravili, de kravji slap, ki ima za ozdravljenje slabih pèrs posebno moč, v nje puhtí.

Tudi prav lepo cerkev so visokočastitljivi vladar tù napravili, in zraven cerkve samostan za duhovne frančiškanarskiga reda sozidali, ki službo božjo opravljajo.

29. Rožnicveta je bil prav vesel dan; bila je namreč cerkev od Vesprimskiga škofa, bližniga žlahtnika visokočastitljiviga poglavarja vpričo kneza-škofa Sekavske škofije in veliko druzih imenitnih duhovskih in deželskih gospodov v čast sv. Matija in sv. Eme, patronov žlahtnih vstanovnikov, z velikim obhajanjem posvečena. Pod cerkvijo so pa gospod vitez sebi in svoji rodovini zidano pokopališe napravili, ktero je bilo drugi dan posvečêno in kamor so ostanjke Njih žlahtnih staršev prenêsli in h počitku položili. Med milim petjem so bile serca vsih pričijočih močno ganjene, in per spominu: komú iz družine visočastitljivih vstanovnikov bodo pa zdaj nar pred te mertvaške pesme veljale ‒ je le ena prošnja vsih zbranih tále bila, de bi preljubljeni knez v sredi svoje drage rodovine še veliko veliko veselih let preživel ‒ k sreči in veselju cele Štajarske dežele! N.

1) Zgoraj imenvane vode se dobijo v steklenicah, kakor Rogaška kisla voda po 6, 7 in 8 kr. na prodaj v Ljubljani per gosp. Kuku in gosp. Hudoverniku, v Celji pa per gosp. Liningerju.