Slamene oči hočejo ščepec tobaka
← Žaba, ki raste | Slamene oči hočejo ščepec tobaka V somraku kraljesvta palčkov in škratov Monika Kropej |
|
KADAR SMO HODILI ZVEČER SPAT, SO NAS POSLALI S SVEČO, POTEM PA SO NAS PUSTILI V TEMI, AMPAK NIKOLI NISMO ZAPIRALI OKNIC. BILO NAS JE VELIKO, SMO BILE ME ŠTIRI DEKLETA IN TRI DRUGE, KI SO BILE NAŠE SESTRIČNE. SMO IMELE PREVELIKO SPALNICO IN SMO BILE VSE SKUPAJ.
POTEM SMO MORALE MOLITI, AMPAK SMO MORALE ZMOLITI S SRCEM, DA NE BI OD SPODAJ SLIŠALI, DA 'POJEMO'. VMES PA JE ENA ZAČELA CMEVKATI IN NEKA DRUGA JE REKLA: "POGLEJ, POGLEJ, SLAMENE OČI!" ZATO KER OKNA NISO BILA ZAPRTA, NISO BILE ZAPRTE OKNICE. TOREJ, ZA STEKLOM SO MORALE BITI SLAMENE OČI. JAZ JIH NISEM NIKOLI VIDELA, KER SEM SE BALA POGLEDATI, ZATO, KER NISEM VEDELA, KAJ SO SLAMENE OČI. AMPAK SO REKLI: "DAJ JIM ŠČEPEC TOBAKA, POTEM BODO ŠLE. KER PRIDEJO LE ZATO, SLAMENE OČI, KER HOČEJO ŠČEPEC TOBAKA, NAKAR GREJO." TAKO SMO KRADLI ŠČEPEC TOBAKA NA SKRIVAJ, SMO JEMALI ŠČEPEC TOBAKA IN GA POTEM POLOŽILI TJA NA OKNO. IN NISMO SE VEČ BALI SLAMENIH OČI. SLAMENE OČI SO BILE KOT NEKI ZNANCI ZA NAS, ZATO, KER NISMO NIKOLI SLIŠALI, DA BI KOMUR KOLI KAJ NAREDILE.