Skrb

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Skrb
Koroške ljudske pravljice in pripovedke
ljudska pravljica
Vinko Möderndorfer - zbiralec
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Skrb[uredi]

Mi čisto brez skrbi živimo«, je blestel napis na neki hiši. Mimo te hiše je prišel tudi mogočen cesar ali kralj dežele. Napis gaje zelo razjezil. Da bi navadni ljudje živeli brez skrbi, ne, to pa ne. Vprašal je hišnega gospo¬darja, kako more trditi kaj takega. Gospodar je rekel, da ima vse, kar potrebuje, srečo ima v gospodarstvu, zdrav je on in družina in zato res ne pozna skrbi. Navaden človek pa brez skrbi! Ne, to pa ne, je odločila ohola kronana glava. »V letu dni se vrnem. Do takrat moraš pravilno rešiti tri naloge. Te so: 1. Kje je sredina sveta; 2. Kolikšna je teža meseca; 3. Koliko sem jaz vreden? Če odgovori ne bodo točni, boš ob vse svoje premoženje.« Gospodar si ni delal skrbi, češ, leto je dolgo, se mi bo že porodila pametna misel. Čas je potekal, odrešilna misel pa se ni in ni porodila. Veselja je bilo konec, mož je postal zamišljen, vidno je hujšal. Napis je že davno zbrisal s hiše, leto je šlo h koncu, on pa še vedno ni vedel odgovorov na tista tri vprašanja. Nekega dne se je oglasil pri gospodarju popotnik. Lepo je bil sprejet, kajti človek, ki ima sam skrbi, vidi tudi stisko tovariša. Popotnik je cenil izkazano gostoljubje in je vprašal gostitelja, kaj mu je, da se drži, kakor bi sv. Marjeti olje izpil. Gospodar mu je razložil, kaj ga teži. Popotnik se je ponudil, da bo on odgovoril cesarju na zastavljena vprašanja. Cez leto dni se je predstavil cesarju za gospodarja in rekel: »Kje je sredina sveta, si vprašal. Nihče je ni izmeril, zato tega nihče ne ve. Če pa le hočeš vedeti, ti povem. V Ljubljani stoji lipa, ki je v sredini votla in tam je sredina sveta. In koliko mesec tehta? Cel tehta en funt, polovica pol funta, krajec pa eno unčo. Če ne verjameš, pa sam stehtaj! Koliko si ti vreden? Cesar vseh cesarjev, kralj vseh kraljev je bil prodan za trideset srebrnikov, ti si jih pa vreden devetindvajset.« Cesar je bil zadovoljen, zadovoljen je bil gospodar, popotnik pa od takrat tudi ne pozna skrbi.