Skopuh (Domoljub)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skopuh (Domoljub).
Anonimno
Izdano: Domoljub 3. marec 1892 (5/5), 53
Viri: dLib 5
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pri Irkutsku v Sibiriji je nedavno umrl trgovec S. Bil je čuden mož. Imel je pri sebi svojo stričnico. Prišel je iz nekega sosednega kraja, a z njim prišla je tudi novica, da je trgovec S. zelo bogat. On pa je vse to vtajil ter rekel, da je vse svoje imetje izgubil pri visokih igrah ter je kakor navaden berač prosil po cestah vbogajme. Njegova stričnica se je s podučevanjem živila. Seznanila se je z nekim učiteljem ter se z njim poročila proti volji svojega strica; zato jo je ta zapodil od sebe. Od tedaj se je ta zapiral v svojo sobo. Kuril ni nikoli v peči, dasi je bil neznansk mraz. Nenadoma pa strica zadene mrtvoud. Urno pokličejo stričnico k umirajočemu, ki kmalu pride z možem. Umirajoči stric reče slabim glasom: Zakurite v peči! Strašno me zebe. Precej pogledajo v peč ter ondi najdejo od spredaj prav lepo naložena drva. Hočejo jih vzeti iz peči, da bi ložje zakurili, tedaj pa še enkrat umirajoči zakriči: Zakurite! Po teh besedah umrje. Po smrti pregledajo peč in najdejo v njej polno denarja in denarnih papirjev. Bilo je denarja v peči v vrednosti 1,290.000 rubljev, torej blizu dva milijona goldinarjev.