Skala

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sanjajoči potoček Skala
Pesmi v prozi
Srečko Kosovel
Ali si ti?
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>

     Sredi gmajne stoji. Ena izmed tisočerih je, ki tam stoje,

a nanjo, prav nanjo mislim.

     Vsaka skala, vsako drevo, vsak grm, vsaka cesta, vsaka

ima svojo povest. Pojdi čez Kras na tiho gmajno med mol- čeče bore in poslušaj. Ali razumeš? Pojdi in poslušaj! In skala ti pové svojo povest, povest o življenju. Kaj zato, če je bilo to življenje bridko in samotno; bilo je. Sonce je pri- sijalo v kraško dolino, kaj zato, če je bila žalost v srcu. Bila je.

     Skala, tista skala je, ki mislim nanjo. Kadar pojdem čez

Kras in se bom zavedel svojega izgubljenstva, se bom spočil na nji. Pomislil bom in se ozrl na pokopališče v belih kam- nih, na grobovih se bo bleščalo sonce. Nikogar ne bo, ki bi ma pozdravil, nikogar, ki bi čutil v svojem srcu, da pri- hajam. In jaz bom ostal na gmajni, na tisti skali, dokler ne zatone tiho, žalostno sonce.