Siroti

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pri mrtvaškem odru Siroti
Poezije 1
Simon Gregorčič
Njega ni!
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Cvetica nerazvita,
rastoča vrh planin,
ti zapuščena, skrita
poganjaš sred pečin.

Kedó li te zaliva,
komu pač ti si mar?
Cvetica ljubezniva,
pa jaz ti bom vrtnaril!

Skrbnó te bom zalival,
lepó te bom gojil,
četudi drug bo užival,
ko cvet se bo razvijal.

Oj, dete, dete malo,
nedolžno dete ti,
sirota si ostalo,
kedó za té skrbi?

Pa če nikdó na svetu,
jaz bom pod skrb te vzel,
le rasti v lepem cvetu,
cvetú bom jaz vesel.

Za blagosti ti goreče
bom prosil, angel moj,
četudi tvoje sreče
delil ne bom s teboj!