Sirena

Sirena Tone Čufar

Izdano	Književnost 5/2 (1934), 165
Viri	dLib 5
Dovoljenje	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.

Kakor ranjena zver
je tovarniška sirena
vsako jutro, vsak večer
in večkrat čez dan
v nebo zarjovela.
Kakor roboti brez krvi
smo se na njen poziv
vsak delavnik
po tvornici razšli.

Če nas je toplo sonce grelo,
če nas moril je zimski mraz
ali pojil dežja naliv,
njen divji klic je bil ukaz,
naj zgrabimo za delo.
Njen blazni žvižg je bil signal,
da stroji čakajo na nas,
da se začenja karneval,
ki tirja naš težak napor.

Vse je sirena oznanila:
začetek dela, konec in premor.

Zdaj pa molči,
ker tvornica stoji.
Ropot koles je onemel,
sirenin žvižg utihnil,
zaslužek naš čez noč skopnel,
obstanka našega edini vir
je kakor bolnik izdihnil.

Brez dela smo
in vsak dan bolj glad ujemo.
Usoda naša je gorjupa,
nihče zaslužka nam ne da,
nikjer ne vstaja iskra upa,
da bo za nas
še srečen čas
sredi današnjega sveta.