Silvestrova balada

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Silvestrova balada
Gliša Koritnik
Izdano: Slovenski narod 1. januar 1926 (59/1), 5
Viri: dLib
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Glas je udaril ob duri:
«duša krščanska, odpri.»
Urnik vzdrhtel je na uri,
minutnik tik zadaj stoji.

Kdo je ta čudni neznanec,
ki zdaj se oglaša pri nas?
Pozna se mu, muči ga spanec,
a zunaj je tema in mraz.

Kopito udari v podboje:
«usmiljenje božje, odpri.
Usmilite duše se moje —
smrt mi na vratu sedi.»

Na prag zaleti se neznanec,
oči mu skrivnostno žaré,
pod težo šibi se mu vranec,
v nozdrvih mu baklje goré.

«Silvester je, vitez obhodnik,
takoj mu odpremo, tákoj —
poglejte, kaj nosi nezgodnik,
kaj vleče težko za seboj:

Smrt bela mu stiska goltanec,
s koščeno ga davi rokó,
omagal zdajzdaj mu bo vranec,
še predno zdanilo se bo.

Preteško ga je natovoril,
nakladal je leto in dan ...
zato se bo s smrtjo pokoril
in s plenom vred bo pokopan.»

In zdajci privriska skoz duri
mladenič cvetoč kot pomlad.
In urnik zastoče na uri,
minutnik mu stopi na vrat.