Seul, dans le village global
| ← Beatrice, Schnabel v Frankfurtu | Seul, dans le village global Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Gastarbeiter → |
| |||||||
Tri velike čake so priletele in jih ni brigala
raskavost papirja. Ene so nosile truplo
Noeta. Um se razbije. Ostanejo špice.
Veverica ne ve: tja čez, ali sem nazaj?
Sem nazaj, veverica! Eksponirala si se
blazno! Brez haska! Brez haska! Ne vidiš,
da ti je tačke zagrnil papir? Kako se boš
odtrgala od makadama? Ne vidiš, da kamioni
zdrvijo mimo in te niti ne oplazijo? Nazaj,
veverica, nazaj! Tu je strumno. Tu so doline
mahu. Tu držimo kostanj v dlani. Jaz sem
izumil sapnik in zeleno ruto. Lesen šrauf
ima kratek pogled, ker se neprestano vrti. Kot
ris je planil čez praprot po borovnice.