Pojdi na vsebino

Seul, dans le village global

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
← Beatrice, Schnabel v Frankfurtu Seul, dans le village global
Mrzle pravljice
Tomaž Šalamun
Gastarbeiter →
Dovoljenje To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.


Tri velike čake so priletele in jih ni brigala
raskavost papirja. Ene so nosile truplo
Noeta. Um se razbije. Ostanejo špice.
Veverica ne ve: tja čez, ali sem nazaj?
Sem nazaj, veverica! Eksponirala si se
blazno! Brez haska! Brez haska! Ne vidiš,
da ti je tačke zagrnil papir? Kako se boš
odtrgala od makadama? Ne vidiš, da kamioni
zdrvijo mimo in te niti ne oplazijo? Nazaj,
veverica, nazaj! Tu je strumno. Tu so doline
mahu. Tu držimo kostanj v dlani. Jaz sem
izumil sapnik in zeleno ruto. Lesen šrauf
ima kratek pogled, ker se neprestano vrti. Kot
ris je planil čez praprot po borovnice.