Senca v čaju

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Rudnine Senca v čaju
Opera buffa
Tomaž Šalamun
Italijani so mastni
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Tren gre s palčkom in plava v rovu.
Rebro zvoniti. Ubogati ali ne.

Vešč je solato pojedel in zvezde štel.
»Mal je treba pomigat nogice.«

Alikvoten ton je roparska naslada. Vem, da
so Tatare izselili in jim izbrizgali

oči. Naselili so se na šupico. Signora bo
zradirala klavir in se ne bo

pokesala. To je to. Zaphati, zaphati,
zaphati čolnič. Dremotno se

pomika voz. Vsi so kidali in čakali,
da se nataknejo na siv kozarec.

Konec je gloga in glogljih lepot. In tudi
številčnice, iz katere uhaja brus.