Sedem let je bil volčji pastir

← Živež bo sprosil

Sedem let je bil volčji pastir Matija Valjavec

Kranjec sit in napojen za štirinajst dni →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč je živel lovec, ki je hodil prežat na divjad. Šel je na neki hrast, pod ta hrast pa so hodili volkovi, skupaj z njimi pa volčji pastir.

Ko so šli, je šel pastir prvi, volkovi pa za njim. Ko so prišli pod hrast, je volčji pastir rekel lovcu:

»Slišiš? Žlezi dol!«

Lovec si ni upal in tudi ni šel. Nato mu je volčji pastir dejal: »Pojdi, drugače te bodo pojedle te zveri.« Potem je šel, in ko je zlezel s hrasta, mu je volčji pastir rekel: »Zdaj pa, kaj imaš raje? Ali hočeš biti to, kar sem bil jaz sedem let, ali pa da te te zveri pojedo?«

Lovec je rekel, da bi bil raje to, kar je bil pastir. Nato mu je pastir dejal: »Prekopicni se skozi ta obroč!«

Lovec se je prekopicnil in postal je volk. Volkovi pa so klicali: »Živijo! Dobili smo novega pastirja, ki mu bomo kradli purane.« In takoj so ga imeli radi. Pozimi pa je bil tako lačen, da je hodil domov na gnoj jest tiste gobe, ki so rasle po gnoju, in korito je hodil lizat.

Domači so ga obstrelili in pretepli, ker niso vedeli, da je on. Ko pa je minilo sedem let, je prišel in so ga vprašali: »Kje si bil tako dolgo?«

Potem jim je vse povedal, kaj je bil in kako so ga oni tepli. Nato so napravili gostijo, pili so in jedli.

Jaz sem bil zadaj za pečjo. Niso me imeli za mar, pa sem jim vzel pol purana, ga dal v torbico in ga tako pojedel.