Sedanja mladina

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Sedanja mladina.
Anonimno
Izdano: Domoljub 21. januar 1892 (5/2), 17—18
Viri: dLib 2
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

V Liverpolu sta stala v začetku meseca decembra lanskega leta dečka Searon in Kravford, prvi osem, drugi devet let star, pred sodniki. Zatožena sta bila zaradi — umora. Zgodilo se je to tako-le: Searon je zvečer prepozno dohajal domov. Mati ga je grajala, a vse ni nič pomagalo. Zato mu nekega dné skrije obleko, da ne bi mogel z doma. Deček pa vzame žepno ruto, se ž njo prepaše in skoro nag zbeži z doma. Drugo jutro posvetuje se s tovarišem Kravfordom, kako priti do obleke. Sklenila sta vjeti kakega dečka ter mu vzeti obleko. Dné 7. septembra dobita 7Ietnega dečka Ekleza ter sta ga pregovorila, naj se gre ž njima igrat k neki jami, kjer se je vsled deževja nabralo vode osem do deset palcev globoko. V to jamo porineta mlada zlobneža nič hudega slutečega dečka; Kravford stopi celo v vodo in poklekne dečku na glavo, toliko časa, da sirota utone. — Porotniki so imeli presoditi, ali sta si mlada hudodelnika bila svesta svoje krivde ali ne, ker sicer jih angleška postava ne obsodi. Porotniki so določili, da dečka nista vedela, kaj da sta storila, zato da nista odgovorna za umor. Izročili so ju v neki boljševalni zavod.

Kako da so se porotniki prepričali, da si dečka nista bila svesta hudodelstva, tega ne vemo; znano nam pa je, kako je cesarica Marija Terezija storila v nekem podobnem slučaju. Neki 7letni deček je pahnil v onem času z roba strmega grada svojo starejšo sestro zaradi nevoščljivosti, ker so sestri oče odrezali vselej večji kos kruha, kakor njemu. Pozvedovalo se je, ali si je bil deček svest svojega hudodelstva in cesarica Marija Terezija je ukazala, naj dajo dečku na izbiro cekin in jabelko. Deček precej zagrabi cekin in pusti jabolko. Ko ga vprašajo, zakaj ne mara za jabolko, rekel je, da za ta cekin lahko dobi veliko takih jabolk. — Iz te poskušnje so spoznali, da deček dobro vé, kaj dela; da je torej tudi odgovoren za umor svoje sestre in zato so ga obesili. — Pomenljivo, da je že v prvi mladosti človeško srce zmožno tolike hudobije. Taki dogodki se slišijo le bolj od zapuščene, zanemarjene mladine, ki ni nič podučena v krščanskem nauku. Čim manj božjega v šoli, tem bolj je zato tudi razdivjana mladina. — Iz tega lahko sklepamo, kakšnih strašnih nasledkov je ljudem pričakovati od brezbožne ali zanemarjane vzgoje.