San Juan de la Cruz in John Dilg
| ← Ples | San Juan de la Cruz in John Dilg Balada za Metko Krašovec Tomaž Šalamun |
Žuželke, ptiči → |
| |||||||
Moj bog je kruta rumena žuželka,
naseljuje se, kjer se sam hoče.
Klovn! Nobenemu tvojemu triku več ne
sledim! Moj bog je tisoč bliskov v enem
samem koščku sladkorja. Zdaj ga utapljam v
kavo v tvojem gradu, tako kot je
usoda tvoja dva otroka, Katharina Trask.
Sladkor izginja, jaz izginjam. Obrišem si
čelo. Gostje strmijo vame in me
sprašujejo, če sem nor. Odlepljam se. Že
spet me seli v plamen očesa drugih.
v jeklene, žametne zenice Johna
Dilga. Vsak ugriz v njegov kruh je
vihar. Usločim se kot most. To
šalo bom vzdržal. Kje ste
bilke? Zazidal vas bom v čebelo.
Žuželke! Žuželke! Progasti dišeči
stroji! Ostani, kjer si
bil, prijatelj. Ne sprehajaj se nad
breznom mojih pravic- človeških vlaken.