Samotni oblak

← Troje barv

Samotni oblak Pesmi v prozi Srečko Kosovel

Sanjajoči potoček →

Viri	Srečko Kosovel. Zbrano delo, 2. Ljubljana, DZS, 1974 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Dovoljenje	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).

Oblak, ti samotni večerni oblak! Kot zlat labod plavaš po sinjem morju neba. Sonce se niža, ti pa postajaš samoten in sam in strmiš za njim.

Oblak, ti samotni, rdeči labod! Plavaš kot bolest, tiha, neizgovorjena plavaš molčeče. (Čutim, kako sem ti brat!)

Oblak, ti temni, črni labod! Si kakor senca globoke otožnosti, ki me še čaka. Si kakor senca, ki nad vsem Krasom stoji — nerazodeta bolest.

Čujem tvoj molk, kadar utihne kraška dolina. Kakor pogrebnica je ta tvoj molk. Čutim in grem po vasi in se ne bojim, kajti vem, da si siv lahko ali črn ali zlat ali rdeč, ti čudni labod.