Samotni oblak

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Troje barv Samotni oblak
Pesmi v prozi
Srečko Kosovel
Sanjajoči potoček
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>

     Oblak, ti samotni večerni oblak! Kot zlat labod plavaš

po sinjem morju neba. Sonce se niža, ti pa postajaš samo- ten in sam in strmiš za njim.

     Oblak, ti samotni, rdeči labod! Plavaš kot bolest, tiha,

neizgovorjena plavaš molčeče. (Čutim, kako sem ti brat!)

     Oblak, ti temni, črni labod! Si kakor senca globoke otož-

nosti, ki me še čaka. Si kakor senca, ki nad vsem Krasom stoji - nerazodeta bolest.

     Čujem tvoj molk, kadar utihne kraška dolina. Kakor

pogrebnica je ta tvoj molk. Čutim in grem po vasi in se ne bojim, kajti vem, da si siv lahko ali črn ali zlat ali rdeč, ti čudni labod.