Samotni cvet

Samotni cvet (Nezbrane pesmi) Miran Jarc

Izdano:	Edinost, 25. december 1921 (46/294), priloga
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Truden romar je vstopil v dvorec beli. —

Dekle ga je z besedo živo napojilo,
pogledi njeni so ga zmrzlega ogreli.
Pri oknih ga je cvetje priklenilo
na belo sobo, ki mu vsa je vpila:
»Ostani tu!« Usmiljenje je vzklilo
v dekletovih očeh, njen solnčni nasmeh
in vdanost sta mu misli vzvalovila
in kriknil je v srcu: »o romati v dveh!«
— — — — — — — — — —
Že ugaslo srce je ob njej prižgal,
da si sveti v zimski mrak
in odromal prebogat naprej.

Dekle se je mirno ozrlo za njim:
»Bog z njim!« — — —
In v hiši je spet vse po starem
kot da nič se ni zgodilo.