Samotni cvet

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Samotni cvet
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Edinost, 25. december 1921 (46/294), priloga
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Truden romar je vstopil v dvorec beli. —

Dekle ga je z besedo živo napojilo,
pogledi njeni so ga zmrzlega ogreli.
Pri oknih ga je cvetje priklenilo
na belo sobo, ki mu vsa je vpila:
»Ostani tu!« Usmiljenje je vzklilo
v dekletovih očeh, njen solnčni nasmeh
in vdanost sta mu misli vzvalovila
in kriknil je v srcu: »o romati v dveh!«
— — — — — — — — — —
Že ugaslo srce je ob njej prižgal,
da si sveti v zimski mrak
in odromal prebogat naprej.

Dekle se je mirno ozrlo za njim:
»Bog z njim!« — — —
In v hiši je spet vse po starem
kot da nič se ni zgodilo.