Samotne ure

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Samotne ure
Anton Ocvirk
Izdano: Modra ptica, 1/6 (1930), str. 130
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Kdor sedaj misli name nevede,
sam ni zapuščen,
ve, kako rož pomladnih bole
vonjave.

Posluša večerno zvonenje
iz daljave
in vanj lije prikrito ihtenje
nevidnih duš.

Kdor sedaj žalostno poje
zase nevede,
ne čuti bolečine svoje,
čuti svoj mrzli glas.

Kako so prazni dnevi,
kadar vse molči.
Kakor otožni koralni spevi
so takrat pesmi vetrov.

Kako je bolest v vsaki tišini,
polni pričakovanja.
In ni utehe moji bolečini
v nočeh brez spanja.