Samotne ure
Videz
Samotne ure Anton Ocvirk |
|
Kdor sedaj misli name nevede,
sam ni zapuščen,
ve, kako rož pomladnih bole
vonjave.
Posluša večerno zvonenje
iz daljave
in vanj lije prikrito ihtenje
nevidnih duš.
Kdor sedaj žalostno poje
zase nevede,
ne čuti bolečine svoje,
čuti svoj mrzli glas.
Kako so prazni dnevi,
kadar vse molči.
Kakor otožni koralni spevi
so takrat pesmi vetrov.
Kako je bolest v vsaki tišini,
polni pričakovanja.
In ni utehe moji bolečini
v nočeh brez spanja.