Sam (Tomaž Šalamun)
| Sam Glagoli sonca Tomaž Šalamun |
| |||||||
En prst je tundra,
en prst je Bodisatva,
en prst je mati Slovenija.
Ostajata še dva prsta, ki migata
in me hranita s strašno silo,
še sedemnajst rok s to razporeditvijo.
Sam,
sam sem na strehi sveta in rišem,
da se delajo zvezde.
Špricam skozi nos, da se dela rimska cesta
in jem,
da se dela drek in pada na vas
in je muzika.
Bog sem.
Bog sem in plešem.
Ta miza je dar, ta hiša je dar,
ta vrt je dar, te veverice so dar.
Te noge človek Šekularac so mrmranje manter.
Sam,
sam.
Gluk gluk gluk pijem požirke svetlobe
in se češem. Ves nakit si dam dol, da se umijem.
Da se stuširam in si ga dam nazaj, sam.
Sam sem center svetlobe sveta, gospodovo jagnje.
Sam sem vse živali: tiger, mravlja, jelen,
zajec, purcupine (jež), metulj, insekt,
riba piranja, mladič zajca, oče zajca
bog dihurjev, slamnati klobuk narisanega
kužka in njegove tace.
Sam sem vse rastline: jagoda, breza, leska,
buča, praprot, regrat, juves (juves je rastlina
s tenkimi koreninami, podobnimi koreninam
peteršilja, ampak ima nos in glavo kot
klobuk jurčka in eno roko breze,
ves dan sedi v dirkalnem avtu kot lijana),
javor, hrast, koruza, sam.
Sam sem vsi ljudje imenovani v tej knjigi
in vsi drugi: Joe, Janez, Agata, Veronika,
Boris, Ivan, Italo, Piero, sam.
Sam sem zrak, gladko, podloga, dva vzporedna tira,
pot (potiti se), pot (cesta),
aition, klešče, Lope de Vega, žilica,
pika na čelu, pika v zraku, sam.
Sam,
sam sem zrak in zlato maslo,
lubje lipe, kralj, srp in kladivo,
Dalmatinec, žaga, Armenija, vinih,
sam.