Sachsenwart

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
"Štok" v Št. Lovrencu Sachsenwart
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Prebold
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1. Most na Gradišče onostran Reke[uredi]

Strm je grič, na katerem se nahajajo skromni ostanki Sachsenwarta. Grič se imenuje zdaj Burkeljčev hrib, prej pa so mu pravili Kanclerjev hrib. Proti jugu nas sleme od Burkeljčevega hriba vodi preko višje Golave do visoke in lepe Mrzlice. Vzhodno od tega slemena je dolina, ki nas ob Beki navzgor vodi do sedla in dalje proti Trbovljam. Onostran Beke je v smeri proti Mariji Beki vrh Gradišče, kjer ima svoje domovje kmet Pušnik. Od Burkeljčevega hriba do Gradišča so imeli grofi most. Narejen je bil iz kož, ki so bile položene na verige. Na Gradišču se še poznajo vtiski, ki jih je napravila okrog vrha ovita veriga.

2. Velika rinka na Golavi[uredi]

Golava je hrib nad Št, Pavlom, drug hrib pa je Beka. Na Golavi so ljudje nekoč našli veliko železno rinko (obroč). Udelana je bila v trdo skalo. Pravijo, da je bil na to rinko nekoč priklenjen most, ki je segal od Golave v Beko. Po tem mostu se je sprehajala grajska gospoda. Bil je tako narejen, da se je dal dvigniti in spustiti. Ako so se bližali prijatelji, so most spustili, da so se lahko približali gradu. Če pa so prihajali sovražniki, so most dvignili in nihče ni mogel dospeti v grad.

3. Zakladi in podzemeljski hodnik[uredi]

Notranjost Burkeljčevega hriba je vsekakor votla. Toda težko je najti votline. V njih je gotovo mnogo zakladov. Marsikdo bi jih bil že rad odkril, pa vse delo je bilo zaman. Izpod gradu je tudi vodil podzemeljski rov v Št. Pavel, kjer se je končeval pri pokopališču. Dva moža sta mu v sredini pobočja že prišla na sled.

4. Velika kača na Golavi[uredi]

5. Pošast v Reki[uredi]

(Velika) Reka je potok, ki izvira južno od Št. Pavla pri Preboldu pod Reško planino, teče po ozki slikoviti gorski dolini proti severu ter se izliva v Boljsko niže Št. Lovrenca tik ob Boljskinem izlivu v Savinjo. (Marija) Reka pa je gorski kraj tik pod Reško planino. Nekoč je šel mladenič iz Sv. Magdalene (nad Št. Lovrencem) v Reko. Moral je iti čez brv. V vodi zagleda čudno pošast. Njen zgornji del je imel podobo krasne deklice, spodnji del pa je bila kača. V rokah je držala skledico. Ponujala jo je dečku, da bi se umil iz nje. Ali deček se je prikazni tako prestrašil, da je zbežal domov. Ako bi se bil umil iz skledice, bi bil rešil to pošast, ki ni bila nič drugega kakor zakleta kraljična. V zahvalo bi bil dobil velike zaklade. Sicer pa še ni vsajeno drevo, iz katerega bodo napravili zibelko za tisto dete, ki bo nekoč rešilo to pošast ter dobilo bogate zaklade.

6. O nastanku cerkve v Marija Reki[uredi]

Nekoč je bil v Reki velik lov. Na ta lov so bili povabljeni sami imenitni gospodje. Neki grof je ustrelil jelena. Jelen pa ni padel, ampak je bil samo smrtno ranjen. Pobegnil je v gozd. Grof mu je sledil po krvavem sledu. Zašel je globoko v gozd, zgrešil pravo pot in jelena. Klical je na pomoč. Toda nihče ga v globokem gozdu ni slišal. Ker je bil močno utrujen, je legel pod neki grm, da bi se malo odpočil. Priporočil se je tudi Mariji, da bi mu pokazala pravo pot. Nato je zaspal. Ko se je prebudil, je našel za grmom pravo pot in jelena. V zahvalo je grof na tem mestu sezidal Mariji cerkvico, ki stoji še dandanes. To je cerkvica v Marija Reki.