Pojdi na vsebino

S. Luigi Gonzaga

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
S. Luigi Gonzaga
Roma
Silvin Sardenko
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


1.

KADAR STOPIM v cerkev tvojo
pred lazurni sarkofag
in pokleknem s toplim srcem
na visoki prag:
Duša se mi spet pomlaja,
jasnobela kakor sneg,
po livadah hodi cvetnih
kakor v davnih dneh.
Odnekod večerni Ave
nosi veter brzolet,
vsaka bilka vrat uklone,
glavo slednji cvet.
In iz rožnih čas kresnice
tiho se porajajo,
kakor da iz src nedolžnih
misli vstajajo.
Izpred praga name mati
z vso ljubeznijo strmi:
Dokler si še rajskočisto
dete, dej – umri!

2.

 
KAKO dehti
v uspavajočih vtisih
po lilijah,
po nageljnih, narcisih
krog tvojega oltarja.
In sam ne vem:
Li to je vonj iz lilij?
Li duh mi tvoj
nad njim nevidno krili
in sladek vonj ustvarja?
In če je vonj
iz lilij razcvetelih:
Pozdravljena,
cvetov nedolžnost belih
na vrtu in livadi!
Če duh je tvoj:
Potem se nagni k meni
z ljubeznijo
in ves mi svet zagréni,
le rajski up posladi!